* V tokratni ediciji oddaje Razširjamo obzorja se posvečamo Abd al Maliku, francoskemu izvajalcu kongovskih korenin, ki bo nastopil jutri v Križankah v okviru festivala Druga godba.
Rap je v Franciji naletel na izvrstna tla za razvoj in rast na evropskem kontinentu. Mešanica različnih narodnosti in ekonomskih slojev vpetih v isto zvrst je le-to v relativno kratkem času obogatila do točke, ko je korak izven njene običajne forme in vsebine popolnoma samoumeven. Seveda ob predpostavki, da izvajalca vzdrževanje ustaljenih vzorcev izražanja ne more zadovoljiti. Eden takšnih izvajalcev je brez dvoma Abd al Malik, ki francoskemu rapu in rapu nasploh kaže nove poti in možnosti za širitev. Vendar bi bilo dojemati Malika le kot raperja, ki je prerasel okvire te glasbe, krivično. Glede na zadnji dve plošči lahko mirno rečemo, da je Malik izvajalec, ki je bil nekoč tudi raper. Tisto novo pri Maliku je uspešno združevanje rapa s tradicijo šansonov in literarnost njegovih besedil na zavidljivi ravni ter teatralna interpretacija le-teh.
Abd al Malik, s prvotnim imenom Régis Fayette-Mikano, sin kongoških staršev se je sicer rodil v Parizu, se v rani mladosti z družino izselil iz Francije, a se je s šestimi leti vrnil in se naselil v Strasbourgu. Z rosnimi šestnajstimi leti je pobliže spoznal Alaha in sprejel islamsko vero, z njo pa tudi spremenil svoje ime v sedanjega. V Strasbourgu je imel ekipo New African Poets, s katero je tudi izdal tri plošče in sicer »La Racaille sort un disque« leta 1996, »La Fin du monde« dve leti kasneje in »A l’intérieur de nous« iz leta 2000. Če je na teh ploščah Malik z grupo še izvajal standarden rap in sodeloval z znanimi francoskimi raperji, se je s solo projekti od tega sveta počasi oddaljeval.
Počasi zato, ker je na prvi solo plošči »Le Face à face des cœur«, izdani leta 2004, hiphop še vedno v prvem planu tako na glasbenem kot interpretativnem področju, a je Malik že dodal primesi afriškega zvoka in silil izven predvidljivega rapa. Zanimivo je, da ga bo kasneje prav ta mešanica katapultirala na vrh francoskih mainstream lestvic. Naslednja izdaja »Gibraltar« iz leta 2006 je že več korakov stran od Malikovega dotedajšnjega dela. Začel je mešati rap s šansonom, jazzom in slamom ter oblikoval stil, ki zaznamuje tudi njegovo zadnjo ploščo »Dante«. Na »Gibraltarju« je Malik, sicer diplomirani filozof, sodeloval tudi s pianistom belgijskega šansonjera Jacquesa Brela Gerardom Jouannestom, ki je prispeval tri kompozicije, na »Danteju« dve leti kasneje pa kar polovico vseh.
Na tej plošči je Malik, ki je, mimogrede, leta 2004 izdal tudi nagrajeno knjigo »Naj Alah blagoslovi Francijo«, še poglobil svojo povezavo s šansonom - poleg že omenjenega Jouannesta- tudi z gostjo Juliette Gréco na uvodnem komadu Romeo et Juliette. Zanimiv komad je vsekakor Conte alsacien, kjer Malik z alzaškim dialektom kaže svojo navezanost na kraj odraščanja in dokazuje običajnost pripadnosti francoski kulturi kljub afriškim koreninam ali pa - glede na bogat kulturni prispevek Afrike - prav zaradi njih.
Z zadnjima dvema ploščama je pobral več glasbenih nagrad, med njimi recimo za moškega izvajalca leta in dvakrat najboljšo urbano plato leta, kar se odraža tudi v visokih prodajnih številkah. Glede na to, da je Malik koncertno bolj vezan na francosko govoreč del Evrope in Kanade, smo lahko toliko bolj zadovoljni, da ga bomo imeli priložnost videti tudi na odru Križank. Poslušali bomo po nekaj komadov z vsake od njegovih solo plošč po kronološkem zaporedju.
////////////////////////////////////////////////////////7
1. Ode al l'amour (Le Face à face des cœur 2004) 4’51’’
2. Fleurs de lune (Le Face à face des cœur 2004) 4’52’’
3. 12 septembre 2001 (2-Gibraltar 2006) 3'11''
4. Mourir a 30 anes (7-Gibraltar 2006) 2'27''
5. Meffacer (10-Gibraltar 2006) 3'43''
6. Celine (12-Gibraltar 2006) 2'32''
7. Romeo et Juliette (1-Dante 2008) 3'25''
8. Gilles ecoute un disque de rap et fond en larmes (2-Dante 2008) 4'00''
9. Paris mais (3-Dante) 4'48''
10.Circule petit, circule (4-Dante) 3'40''
11.Le faqir (9-Dante) 3'44''
12.Conte alsacien (10-Dante) 3'32''
pripravil Boris Vasev
Komentarji
komentiraj >>