Na ta pomladni dan se bomo v oddaji Sektor Ž podrobneje posvetili malce manj pomladno razpoloženi temi. In sicer kršenju reproduktivnih pravic romskih žensk. Julija Sardelić in Maša Pavlič sta pred dobrim tednom dni na Filozofski fakulteti predstavili seminar z naslovom
"Prisilna sterilizacija romskih žensk na Slovaškem in Madžarskem ter kršenje reproduktivnih pravic v Sloveniji". O izsledkih semninarja smo se pogovarjali z eno od avtoric, Julijo Sardelić, ki je med drugim skupaj z Mirom Samardžijem leta 2008 prejela Prešernovo nagrado za diplomsko delo "Modernost, identiteta, manjšine: evropske razsežnosti položaja romske skupnosti v Sloveniji.". Za isto diplomsko delo sta letos prejela tudi nagrado Ministrstva za zunanje zadeve.
Toliko o napovedi prvega dela oddaje. V drugem in hkrati zadnjem delu oddaje pa bomo pokukali v novice s področja enakih možnosti spolov. Tudi tokrat jih je pripravila Pina Sadar.Še preden pa zakorakamo na polje feminizma, se osvobodimo s pomočjo mačje sile: Cat Power.
Kot rekoč že v uvodu, imamo za prvi del oddaje pripravljen posnetek intervjuja o kršenju reproduktivnih pravic romskih žensk. Sogovornico smo nekoliko predstavili že na začetku, naj pa še pridamo, da Julija Sardelić že vrsto let v rodnem Prekmurju sodeluje pri izvajanju različnih projektov, ki so usmerjeni v pomoč romski manjšini, hkrati pa z delom na terenu in izvajanjem raziskav skuša opozarjati slovensko javnost na kršenje pravic romske skupnosti.
Seminar z naslovom: "Prisilna sterilizacija romskih žensk na Slovaškem in Madžarskem ter kršenje reproduktivnih pravic romskih žensk v Sloveniji" je bil pripravljen na podlagi večih raziskav. Eno je na Slovaškem izvedel Center za reproduktivne pravice. Na Madžarskem je en primer prisilne sterilizacije romske ženske obravnaval Evropski center za romske pravice. Slovensko raziskavo pa je prispevala ekipa ljudi, med njimi je bila tudi naša sogovornica, ki v Prekmurju delujejo in raziskujejo na terenu z Romi.
Prisilna sterilizacija se je na Češkem in Slovaškem sistematično izvajala med leti 1933 in 1945 pod nacističnim režimom. V času po koncu druge svetovne vojne in do leta 1989 - do padca komunističnega režima. Kršenje reproduktivnih pravic pa se je nadaljevalo tudi še globoko v devedeseta leta prejšnjega stoletja.
Na Slovaškem se je z istim namenom t.i.krčenja romskega prebivalstva izvajalo prisilne sterilizacije. V času komunizma je k temu nagovarjala prav politika. Po podatkih Centra za reproduktivne pravice, ki je opravil intervju z 230-imi ženskami, pa jih je bilo od tega 130 prisilno steriliziranih še v devedesetih letih 20.stoletja.
Prisilne sterilizacije so potekale še do leta 2001.
Nihče pa se ni tem ženskam opravičil, kaj šele prisodil odškodnin. Edini primer, ko je prisilno sterilizirana ženska dobila odškodnino, je bil na Madžarskem. Šlo naj bi tudi za tamkajšnji edini znani primer prisilne sterilizacije. Center za romske pravice je po dolgi letih sodnega postopka dosegel, da je ta Romkinja dobila odškodnino. Njena kalvarija se je pričela na začetku leta 2001, ko so ob pridohu v porodnišnico ugotovili, da je fetus odmrl. Da bi ga odstranil, se je zdravnik odločil za carski rez.
Se je pa kršenje reproduktivnih pravic romskih žensk kazalo tudi na drugih nivojih: segregacija v porodnišnicah, diskriminatorni standardi oskrbe, fizično in psihično nasilje, dajanje napačnih informacij, omejitev dostopa do zdravniških kartotek...
Dogajalo se je tudi to, da jih ni nihče obvestil o drugih možnostih kontracepcije (ki bi nadomestila trajno sterilizacijo), čeprav je v Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk zapisano, da bi morale biti ženske obveščene o drugih oblikah kontracepcije. Romskim ženskam pa so bile te informacije praktično nedostopne.
Vračamo se v Sektor Ž in k pogovoru z Julijo Sardelić o kršenju reproduktivnih pravic romskih žensk.
Na Slovaškem in Madžarskem so z leti zakonodaje sicer spremenili in so sedaj bolj restriktivne glede zdravniške oskrbe in pravic romskih žensk. Vendar so jih pri pritožbah na sodišča, zaradi prisilne sterilizacije, zavračali z argumentom, da je pač v preteklosti bil zakon tak in je veljal po takratni zakonodaji in za nazaj niso upravičene do odškodnin.
Julija Sardelić nam je tudi povedala, zakaj je sintagma "romska problematika" nesprejemljiva.
Za konec pa nam je Julija Sardelić še predstavila trenutni projekt, ki v Prekmurju poteka z namenom pomoči romskemu prebivalstvu.
Čimveč uspeha želimo Juliji Sardelić ter vsem njenim sodelavkam in sodelavcem!
Za drugi in zadnji del oddaje znova prečesavamo aktualno dogajanje na področju feminizma in enakih možnosti ter ga pretapljamo v obvezen mesečni nabor femi novičk.
Feministično dogajanje je 2. maja zaznamovala smrt feministične pisateljice Marilyn French. Newyorško avtorico je anonimnosti osvojil roman The Women's Room. Delo, izdano leta 1977, je bilo prodano v 20 milijonih izvodov in prevedeno v 20 jezikov. Bolj kot številke pa so merilo uspešnosti njene sveže ideje, s katerimi je na svojevrsten način zarezala v žensko podrejenost v globalni kulturi, ki jo diktirajo izključno moški. V "ženski sobi" je soočila življenja več žensk, med drugimi tudi predstavnice močnega feminističnega gibanja tistega časa. Prav v tem delu se je Marilyn French zapisal pogosto uporabljen stavek: "Vsi moški so posiljevalci", ki je bil kasneje nemalokrat napačno interpretiran izven svojega izvornega kontekstualnega okvira. Ostro kritiko patriarhalne družbe je posredovala tudi v odmevnem delu Beyond Power: On Women, Men and Morals, ki vsebuje zgodovinski pregled vzvodov in posledic patriarhalnosti na svetu. Ostro pero 79-letne avtorice z doktoratom s Harvarda je vidno zaznamovalo tako literarno ubesedovanje ženskih pravic kot tudi feministično misel na splošno.
Glasno zagovarjanje ženskih pravic v slogu Marilyn French pa ne bi škodilo v Španiji, kjer so šele ta teden končno potrdili predlog zakona, s katerim naj bi liberalizirali splav. Abortus se bo s tem znebil etikete kriminalnega dejanja, s katero je označen že od leta 1985. Liberalizacija splava je bila pospremljena z množičnimi nezadovoljnimi protesti.
Medtem ko katoliška Španija buta po stenah nesmiselne moralne kapsule, se islam - vsaj v določenih ozirih - začenja zavedati ženskih pravic. Turška javnost je minuli teden slavila odprtje radikalne mošeje, ki jo je premierno zasnovala ženska. Oblikovalka Zeynep Fadillioglu je v svojih načrtih poudarila vlogo ženskih vernic, ki so bile v mošejah navadno potisnjene v skromne obstranske prostore. Želimo si, da bi podobna miselnost enakosti spolov vodila tudi aktualno konservativno vlado, ki turške ženske potiska nazaj v čase pred Ataturkovo sekularizacijo.
Da se opresija po modelu Turčije ne zgodi v slovenskem političnem okolju, je domena Urada za enake možnosti. To sredo je skupaj s Komisijo DZ RS za peticije ter človekove pravice in enake možnosti organiziral posvet na temo ukrepov za spodbujanje večje udeležbe žensk v političnem odločanju. Na posvetu so govorke in govorci, med katerimi so bili tudi Eva Irgl, Majda Pučnik Rudl, Irma Pavlinič Krebs in Liana Kalčina, predstavili svoje poglede na volilno in drugo zakonodajo v zvezi z doseganjem uravnotežene zastopanosti žensk in moških v političnem odločanju. Upamo, da enakopravnost spolov v odločanju ne bo ostala samo na okroglih mizah, vendar se razširila tudi v aktivna politična okolja.
Po majskih novičkah je zalistala Pina S.
Tako, tudi v maju dvatisoč devete, je Sektor Ž prifeminiziral do konca. Oddajo je pripravila moja ženska malenkost JasminaJ.
Re: KRŠENJE REPRODUKTIVNIH PRAVIC ROMSKIH ŽENSK
miro [16/05/2009]
super.
Pomah nazaj:)
m.
odgovori >>
Re: KRŠENJE REPRODUKTIVNIH PRAVIC ROMSKIH ŽENSK
miro [16/05/2009]
Zivjo.
Bi lahko prosim dodali se posnetek pogovora in preostale oddaje..? Thx.
lp. m
odgovori >>
Re: KRŠENJE REPRODUKTIVNIH PRAVIC ROMSKIH ŽENSK
vizualka [16/05/2009]
evo, je že :). pomah, jasmina
odgovori >>