* V tokratni ediciji oddaje RŠ Koncert, kjer se bomo posvetili povsem sveže izdanemu koncertnemu ploščku še bolj sveže domače, 1. maja letos nastale založbe Eat This Production. Gre za alternativno nastrojeno založbo, ki jo je že dalj časa snoval uveljavljeni slovenski bobnar Jaka Berger, katerega se morda še najbolje spomnimo po sodelovanjih s Samom Šalamonom in projektih pod imenom BRGS(beri: brgs, s polglasnikom za 'b', ostalo skupaj) Time, v zadnjem času pa predvsem po prisotnosti v Strojmachine. Hkrati z ustanovitvijo založbe sta izšla tudi dva, sicer že prej obstoječa posnetka. Poleg danes obravnavanega še studijski izliv dvojca Karlovčec/Berger pod naslovom Vlaknasta Sonca, a z nekoliko drugačnim instrumentarijem. Pri slednji se Marko Karlovčec namreč loteva predvsem strunarske improvizacije, medtem ko gre pri koncertnem zapisu za očiten poklon prepihovalnim, pa tudi subtilnejšim mojstrom saksofona.

Če torej pozornost usmerimo v plošček Encounter-Srečanje, ne moremo mimo dveh legend, ki sta ali pa bosta v kratkem obiskala tudi slovenske odre. Govora je seveda o velikanu evropskega saksofona Petru Brötzmannu ter o enem najbolj produktivnih saksofonistov zadnjih let, Johnu Zornu. Slednjega je Marko Karlovčec sicer že poglobljeno študiral s svojim na žalost zamrlim projektom Sinai, a ga skozi muziciranje ob Bergerju vseeno vedno znova uspe obuditi. To se nenazadnje sliši tudi na pričujočem nosilcu zvoka, na katerem se dvojec pokaže kot zrel in koherenten up svobodnjaških godb pri nas.

Pri njuni improvizaciji ne gre namreč zgolj za manično tolčenje in predirno brötzmannovsko prepihovanje, ampak znajo kompozicije tudi udobno ter opojno zadihati. Ob tem se iz spontane zgodbe izvije še kup prekopicavajočih mediger, s katerimi dvojec mestoma zareže precej globoko. Karlovčecu na trenutke uspe v spomin priklicati celo Aylerjev žmohten vibrato, ki pa ga Berger začini s svojevrstnim, skoraj potuhnjenim bobnanjem, kar je med brutalnimi tolkalskimi rušilci struje za prepih prijetna osvežitev. Seveda ne manjka energičnih stampedov, a glavne kvalitete dvojca se vseeno skrivajo v zrahljani senzualnosti mističnega free-jazza. K slednjemu nenazadnje pripomore tudi raba orientalističnega pihala, imenovanega Ney, ki skladno s svojim izvorom zveni prav zakrinkano in sladkobno.

Radical Improvisation Duet sicer nastopata tudi z različnimi priložnostnimi gosti in kot eden takih se jima bo na letošnji Sajeti pridružil italijanski improvizatorski dvojec Mimesys. Glede na zvočno sliko obeh duetov, si od njunega prečenja lahko obetamo prečesanje dobršnega dela free-jazzovskih idiomov, do takrat pa se prepustimo zvenom obravnavanega koncertnega posnetka s kluba MKSC Koper v njegovi celoti.

pripravil Tit Podobnik