Sreda, 27. 5. 2009
mcolner
* V Združenih državah Amerike se je v zadnjih letih uspela izoblikovati scena, ki bi jo pogojno lahko imenovali novi metal. Metal scena je tako do današnjih dni obveljala za vsekakor najbolj trdoživo in pripadno svoji ideologiji, to je v prvi vrsti glasbi. Ta je okalupljena v trdno določene okvirje, iz katerih zavoljo lastne kariere ni varno preveč izstopati. Premnogi bandi, ki so zaplavali v drugačne glasbene vode, so se pod pritiskom založb in oboževalcev večinoma vrnili v stare varne tirnice.
Če je tako imenovani nu metal dokaj hitro prestopil prag mainstreama, so se vsi ostali poskusi oblikovanja scene izakazali za posamezne poskuse. Tudi termin, ki ga pogosto zasledimo zadnje čase, sludge metal, je dokaj ohlapni označevalec različnih skupin. Bandi kot so Crowbar, Buzzoven ali Mastodon so vsak na svoj način ustvarili povezovalni element te nove smernice v težki godbi. Za razliko od klasičnih metal bandov, ki vseej prisegajo na zanje zlata osemdeseta, so omenjene zasedbe usmerjene v progresivne elemente sedemdesetih in sabbatovske nastavke stoner rocka.
Kylesa sodijo v tem segmentu med novejše zasedbe, ki si pot do širše prepoznavnosti med razvejano elito še utirajo. Ta, leta 2001 ustanovljeni kolektiv iz Savannaha v Georgii, svoje korenine išče v anarho punkerski in crust sceni, v katero pa so vselej inovativno vnašali elemente raznorodnioh provinienc. Zaradi svoje drugačnosti so Kylesa v podzemnih krogih uživali veliko zanimanja že vse od svojega prvenca iz leta 2002. Njihova godba se je skozi izjemno aktivna pretekla leta spreminjala, nadgrajevala in širila, kar je ostalo zabeleženo na številnih raznolikih izdajah, splitih, seven-inčerjih, EP-jih ter štirih velikh ploščah.
Letos izdana velika plošča 'Static Tensions' je zasedbo vsekakor pripeljala do njihove, logično, najkakovostnejše in najzrelejše stopnje v dosedanji karieri. To nikakor ne pomeni, da so se Kylesa pomehkužili. 'Static Tensions' namreč še vedno operira z značilnim surovim zvokom ter brezkompromisnim pristopom, ki sta tokrat oplemenitena z morda malce večjo mero melodike. Posebnost Kylese, ki je ne smemo pozabiti omeniti in ki je niti ne bi preslišali, je podvojena bobnarska baterija, ki ob basu tvori izjemno ritmično zaveso, srednje tempirano, ampak skrajno prodorno. Kitarski rifi in kar trije izmenjujoči se vokali, ki tvorijo drugo enakovredno polovico njihove glasbe, skupaj sestavljajo zanimivo izrazno celoto.
Ne da bi bila godba Kylese kaj bistveno novega ali slogovno posebnega, a njihova kombinacija vplivov in naslonov ob odločnem pristopu je dejansko učinkovita. Njihove punk korenine so se odmaknile bolj klasično rockerskim prvinam, kjer morda zaradi umazanega zvoka prednjačijo reference na različne, tako imenovane stoner rock izdelke. Na drugi strani so fantje izjemno metalsko navdahnjeni, saj se sprehajajo med thrasherskimi in doom prvinami vse do zgodnjega gothic metala, ob vsem tem pa v celoto zvočne slike rade volje vkomponirajo elemente progresivnega in psihadeličnega rocka. Temu primerno se tudi raskavi vokali na nekatreih mestih raznežijo do otožnega prepevanja.
Strukture komadov postajajo zahtevnejše, vendar Kylesa še vedno zvenijo dovoj preprosto in navdahnjeno, da se ne zapletajo v past lastne pretencioznosti. Nepretenciozna, surova in neolepšana pa je tudi produkcija plošče 'Static Tensions', ki ne odstopa od težke izpovednosti in iskrenosti, ki bi jo zvočno poliranje zgolj pokvarilo. Zasedba ostaja v nekaterih, mnogokrat težko opisljivih, detajlih v veliki meri drugačna od svojih sopotnikov, ki jih mnogi tako radi mečemo v isti žanrski predalnik.
Kylesa so tako z novo ploščo 'Static Tensions' izkazujejo tako zvestobo svojemu kontinuiranemu in zlagoma spreminjajočemu se izrazu kot na drugi strani odločno posegajo po vedno novih smernicah. Torej, danes obdelana četrta studijska plošča je vsekakor njihov - do zdaj - najkompaktnejši izdelek.
pripravil Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>