Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF NAPETOSTI DOMA IN V TUJINI (3035 bralcev)
Petek, 29. 5. 2009
Boris V.



OFF NAPOVEDNIK

Na trg so prišli - in s tem v srečna življenja vseh potrošnikov - nekakšni energijski čigumiji, ki naj bi verjetno, kot sugerira ime, uživalca napolnili z energijo, saj vsebujejo kofein. Vendar nejeverni zdravniki že svarijo pred tveganji, ki jih prinašajo ti zanimivi produkti ideje o svobodnem podjetništvu. Navaja se primer nekega trinajstletnika, ki je zaradi intenzivnega žvečenja postal čemeren in ravnodušen. Preden pa je postal takšen, je bil nenavadno agresiven in nemiren, zato so ga odpeljali na urgenco. Pritoževal se je zaradi bolečin v trebuhu in nenehne potrebe po lulanju. Tudi srčni utrip je bil agresiven – kar 147 udarcev na minuto.

Na pregled se je dečko vrnil, kot rečeno, lenoben in zaspan. Izkazalo se je, da je v štirih urah zaužil dva paketa teh čigumijev, ki skupaj vsebujejo 320 miligramov kofeina. Edini logični zaključek, do katerega lahko pride kritični um, je, da je bolje ostati pri preverjenih drogah, saj so novi izumi absolutno prenevarni. Pa še šolske dejavnosti začneš opravljati nevestno.

Berete popolnoma ravnodušen OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Mestni svetnik Miha Jazbnišek, ki tudi kandidira za evropskega poslanca na listi Stranke mladih Slovenije, je vložil kazensko ovadbo zoper ljubljanskega župana Jankovića. Razlog je, kot pravi Jazbinšek, dejstvo, da župan zlorablja totalitarna pooblastila v primeru Štadiona v Stožicah. Več o samem aktu o zasebno javnem partnerstvu za izgradnjo stadiona Stožice je povedal na jutranji novinarski konferenci, raspričal pa se je tudi za Radio Študent:









Potem ko je pomenljivo imenovana »Dolenjska civilna iniciativa za reševanje romske problematike« pozvala razne predstavnike oblasti k pogovorom o problemih, ki naj bi jih predstavljali Romi, je ta iniciativa za junij napovedala tudi protestni shod. Shod bo sovpadal s predstavitvijo programa ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča glede te problematike. Predsednik iniciative Silvo Mesojedec, preverjen kader protiromskih aktivistov, se nikakor ne strinja z idejo o legalizaciji romskih naselij, ki jim sam pravi rezervati, obljublja pa tudi temu primerne ukrepe. Na to se je že odzval Forum romskih svetnikov, ki opozarja na ozadja trenutne situacije, v kateri se nahajajo Romi. Govorili smo s predsednikom Foruma Darkom Rudašem:









Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je sklenil, da za nadaljnjo obravnavo nista primerna novela zakona o kazenskem postopku in zakon o spremembah zakona o brezplačni pravni pomoči. Kot je pojasnil Boštjan Škrlec, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, vlada novele o kazenskem postopku ne podpira in pravi, da so nekatere predlagane rešitve že vključene v zakon o odvetništvu, zato bi bil sprejem novele brezpredmeten. Kot takšnega označuje Škrlec tudi predlog sprememb zakona o brezplačni pravni pomoči, s čimer se strinja tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Govorili smo s predsednikom odbora Vinkom Gorenakom:









Še pogled drugod po Balkanu. Visoki mednarodni predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je v svojem prvem poročilu Varnostni svet Združenih narodov o Bosni opozoril na nevarnost nacionalistične protidaytonske retorike. Dejal je, da je preveč nepotrebnega nastopaštva. Takšna retorika je po Inzkovem mnenju izziv za suverenost in ozemeljsko celovitost države. Izzivanja visokega predstavnika ne bo dovolil, posebej pa je izpostavil predstavnike Republike srbske. Poudaril je, da je recimo reformo sodstva nujno izpeljati še letos, saj so naslednje leto spet volitve. Poročilo v Varnostnem svetu so podprli vsi razen Rusije, ki je mnenja, da Republika srbska ni naredila nič konkretnega, kar bi nasprotovalo daytonskemu sporazumu. Inzko je vseeno priznal tudi sicer omejen napredek pri potrebnih reformah.

Začelo se je novo haaško sojenje Vojislavu Šešlju, predsedniku Srbske radikalne stranke, in sicer zaradi nespoštovanja sodišča. Šešelj, ki se mu v Haagu že sodi za vojne zločine in zločine proti človečnosti, je obtožen zavestnega in namernega razkritja identitete treh zaščitenih prič v svoji knjigi Afera Hrtkovci. Naslov knjige je povezan s prvim sojenjem, saj se mu sodi tudi zaradi izgona hrvaških prebivalcev iz vojvodinske vasi Hrtkovci leta 1992. Šešelj krivdo zanika tudi v drugem sojenju, grozi pa mu do sedem let zapora ali do sto tisoč evrov kazni.

Ameriški predsednik Obama se je sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in dejal, da je rešitev bližnjevzhodnega konflikta v načelu dveh držav, kar naj bi bilo tudi v dolgoročnem interesu Izraela. Tega je ponovno pozval, naj preneha z gradnjo judovskih naselij na okupiranih ozemljih. Zadnji na udaru je Zahodni breg. Seveda je Obama pozval tudi Abasa k izboljšanju njihovih varnostnih ukrepov in prekinitvi retorike, ki naj ne bi prispevala k miru. Obama sicer ni želel postaviti rokov, kdaj naj bi prišlo do ustanovitve palestinske države, vendar upa na razumevanje Izraela.

Kitajska naj bi umaknila svoje ladje iz Rumenega morja ob Korejah zaradi zadnjih napetosti in groženj Severne Koreje z napadom na južno sosedo. Severna Koreja je namreč zagrozila s tako imenovano samoobrambo, če bo Varnostni svet ZN-a uvedel sankcije zaradi jedrskega preizkusa. V tistem predelu Rumenega morja je bilo okoli dvesto osemdeset kitajskih ribiških ladij, sedaj pa naj bi jih bilo le še okoli sto štirideset.

Lojze Peterle, zaenkrat še evropski poslanec in nosilec liste Nove Slovenije na volitvah v Evropski parlament, je v Novem mestu spregovoril o gospodarski krizi ter o posledicah in priložnostih, ki iz nje izhajajo. Po njegovem mnenju je zasluga politikov demokrščanske opcije, da so biliv Evropi sprejeti prvi ukrepi proti temu, da bi nas kriza prizadela bolj kot Islandijo. Peterleta je zmotilo stališče Zorana Thalerja, nosilca liste Socialnih demokratov, ki pravi, da je za krizo kriva desnica, levica pa da jo je edina sposobna rešiti. Peterle je predvolilno kampanjo svojih tekmecev označil za demagoško.


Komentarji
komentiraj >>