Ustava Republike Slovenije je bila kot temeljni zakonski akt sprejeta na skupščinski seji 23. decembra 1991. Čeprav naj se vanjo ne bi posegalo prepogosto, smo bili v teh osemnajstih letih priča že štirim parlamentarnim intervencijam, ki pa so služile bolj reševanju vsakokratnih političnih zagat kot pa vsebinskemu spreminjanju ustave.
Julija 1997 je bil tako s spremembo ustave tujcem omogočen nakup nepremičnin. Poslanci so na ta način požegnali španski kompromis, ki je odpravil prepreko v pogajanjih za vstop v Evropsko Unijo. Leta 2000 je bil v ustavi opredeljen proporcionalni volilni sistem, tri leta kasneje pa je ustavna sprememba zakoličila našo usodo v NATU-u in Evropski uniji. Zadnja sprememba datira v leto 2007, ko je bila predvidena regionalna delitev Slovenije na pokrajine.
V zadnjem času pa smo priče pozivom k radikalnejšim ustavnim korektivom. Tine Hribar je tako predlagal futuristično »ustavo za 21. stoletje«, Janez Janša z desetimi predlogi sprememb apelira na nič drugega kot »drugo republiko«, predsednik države pa v svojem salonskem slogu zbira vkup debatni klub, ki naj bi modroval o možnih spremembah ustave. Kaj pa o vsem skupaj meni predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik?
Jože Mencinger o predlogih ustavnih sprememb meni tole:
Govorili smo tudi z bivšim ustavnim sodnikom in direktorjem inštituta za primerjalno pravo Lojzetom Udetom.
Za konec pa poslušajmo še pogovor z Mirom Cerarjem, izrednim profesorjem na Pravni fakulteti in zunanjim svetovalcem za ustavna vprašanja Državnega zbora:
Kultivator sta pripravila Urh in Tadej.
Komentarji
komentiraj >>