Takoj na začetku Tolpe je potrebno razjasniti čebelarsko zmedo, ki se drži današnje plošče kot čebela panja. Album SUNSHINE HIT ME je zasedba z britanskega otoka WIGHT izdala že lani, takrat še s svojim prejšnjim imenom THE BEES, za ameriško tržišče pa je album izšel letos, to pot z novim imenom skupine, A BAND OF BEES. Ali je to posledica večje prepoznavnosti benda na širokem ameriškem tržišču ali pa le pravniška caka pa je že drugo vprašanje.
Jedro skupine tvorita dva prijatelja z osojne strani britanskega otočja, zgodovinsko gledano, z »glasbeno« prekleto zanimivega otoka ISLE OF WIGHT, kjer letos po 32 letih znova obujajo legendarni ISLE OF WIGHT FESTIVAL. Čebeljo matico v družini A BAND OF BEES predstavlja PAUL BUTLER, multiinštrumentalist in nekakšna deklica za vse v bendu. Drugi nepogrešljivi član roja pa je AARON FLETCHER, basist in kitarist ter skupaj z BUTLERJEM pisec večine komadov. Bend sicer nastopa kot sekstet, vendar sta v tem šesterčku BUTLER in FLETCHER tako dominantni figuri, da ga lahko mirne duše proglasimo za njun duet.
SUNSHINE HIT ME je naslov, ki pove pravzaprav že vse, kar je potrebno vedeti o današnji plošči. S soncem osmojena godba nepretenciozno sili v naše ušesje. Godbeni vplivi zasedbe A BAND OF BEES segajo vse tja v sedemdeseta in še globlje v zgodovino popularne glasbe, ne glede na geografsko poreklo njihovih vzorov. Ameriški soul, jamajški reggae in rocksteady, stari dobri funk in jazz ter brazilske godbene vsebine. Vse to na svojem prvencu fantje uspešno mešajo v prekleto poslušljiv koktejl osvežilnega karakterja.
Ne toliko po glasbeni plati kot s svojim pristopom, so me A BAND OF BEES spomnili na še eno otoško atrakcijo novejšega datuma THE CORAL, s katerimi se poznajo še iz časov, davno preden so ti postali slavni. Oboje druži ljubezen do starejših glasbenih vsebin, ki pa jih zasedbi THE CORAL veliko bolj prepričljivo in predvsem bolj samosvoje uspeva vkomponirati v njihov glasbeni izraz, kot pa to uspeva A BAND OF BEES. Saj ne, da jim lahko zamerimo nespretnost ali kaj podobnega. Gre za fine glasbenike in tudi aranžmaji njihovih skladb so pravzaprav odlični, medtem pa njihov glasbeni izraz nespornim obrtniškim sposobnostim navkljub ostaja precej mlačen. Ali gre pač za samo še en bend v plejadi forme nad vsebino pa naj pokaže čas.
Iz povprečja izstopa le nekaj skladb. Rocksteadyjevski zapis NO TROPHY razkriva spoštovanje, ki ga fantje čutijo do jamajškega benda THE WAILERS. Stara dobra šola pa veje tudi iz najprepričljivejšega komada na plošči, iz skladbe A MINHA MENINA, ki je poleg tega, ironično kot se bo morda slišalo, tudi edina priredba na albumu. Klasiki legendarnih brazilskih tropikalcev OS MUTANTES s konca šestedesetih let lahko tokrat prisluhnemo v portugalsko-angleški verziji. Malo mešano.
Malo mešano je moto, ki spremlja zasedbo A BAND OF BEES že od njihovih začetkov. Naj bo to odraz njihove eklektičnosti in splošne glasbene razgledanosti, ali pa le posledica njihove lastne neizraznosti, se odločite sami. Eno pa je gotovo. Plošča SUNSHINE HIT ME je čisto simpatičen poletni soundtrack z nekaj ustreznimi hitiči in zna biti všeč marsikomu izmed vas, za kaj več pa plošči zmanjka resnejših potencialov.
S plošče SUNSHINE HIT ME bomo poslušali komade v naslednjem zaporedju: PUNCHBAG, ANGRYMAN, NO TROPHY, BINNEL BAY, SUNSHINE, A MINHA MENINA, THIS TOWN, SWEET LIKE A CHAMPION, LYING IN THE SNOW, ZIA, SKY HOLDS THE SUN in za odhod še YOU GOT TO LEAVE.
Komentarji
komentiraj >>