Skladno s časom, ki v tem obdobju marsikateri študentki in študentu predstavlja sovražnika, predstavljamo vedno bolj priljubljen način kakovostnega izkoriščanja le tega - hitro branje.

Obstaja več tehnik hitrega branja, na primer foto-branje, 3D branje, mi pa smo se pogovarjali s Sonjo Peklenik, vodjo seminarja PowerReading iz izobraževalnega podjetja Kratos, ki je tudi pridobilo pozitivno mnenje Zavoda za šolstvo o uporabnosti.

Hitro branje temelji na treh dognanjih dvajsetega stoletja - bolgarskega psihologa Georgija Lozanova, utemeljitelja sugestopedije in pogojev za kvalitetno delovanje možganov, kot na primer bazično dihanje, kognitivnega psihologa univerze v Kaliforniji Georga Sperlinga, ki je pojasnil funkcioniranje leve in desne polovice možganov, ter Tonya Buzana, glavnega promotorja uporabe miselnih vzorcev.

Pri klasičnem branju prevladuje uporaba zgolj ene polovice možganov, leve strani, medtem ko hitro branje zahteva uporabo obeh polovic možganov. Kot pravi Sonja Peklenik:

Hitro branje se uporablja pri tiskanem čtivu, pa tudi spletnem, uporaben je pri branju strokovne literature in leposlovja, pri katerem nikakor ne botruje zmanjšanju doživljanja zgodbe:

Tehnika hitrega branja deluje na zajemanju večjega števila besed, stavkov in odstavkov obenem, ki pa se lahko izvaja v različnih oblikah pogleda:

V Sloveniji se tehniko priuči na individualni ravni v kolikor je oseba zainteresirana, se pa že pojavljajo države, ki so jo uvedle v učne programe na srednjih šolah:

Kakšne pa so praktične posledice? Poleg izboljšanja spomina in koncentracije naj bi se hitrost branja že v nekaj dneh popeterila. Veterani pa so sposobni v minuti prebrati od petnajst pa vse do petdeset in več strani. Ne verjamete? Poizkusite.

Hitro spisal Janković.