OFF NAPOVEDNIK
Večplastne posledice krize dajejo prednost inovativnim, predvsem pa cenenim kot so ugotovili v Švici, kjer se odpira prvi hotel z nič zvezdicami. Ustanovitelja Frank in Patrik Riklin sta za nočitev v vrednosti 10 do 20 evrov, kar je v Švici prava redkost, uredila zapuščeni bunker. Dodala sta, da se njune stranke s tem ne izogibajo luksuzu, temveč, da izkusijo nov in drugačen luksuz, predvsem pa varnost.
Pred krizo pa niso varni Britanci. Vsaj njihovo zdravje ne. Kot poudarja organizacija Drinkware se otočani s strahopetnostjo soočajo z družbenimi danostmi in vedno raje žalost utopijo v kozarcu alkohola, ki naj bi imel zaradi stresa še toliko hujše posledice.
OFF PROGRAM
Kongres v Peruju je preklical že sprejeti zakon, ki bi več kot 45 milijonov hektarjev ozemlja namenil lažji izrabi multinacionalk, kot to narekuje prostotrgovinski sporazum z Združenimi državami Amerike. Odločitev sledi moriji, v kateri je bilo ubitih vsaj trideset ljudi, predvsem staroselcev, ki so nasprotovali poseku gozdov, novim črpališčem fosilnih goriv in nasploh uničenju naravnega bogastva in njihovega tradicionalnega domovanja. Kongres je prav tako zavrnil zakon s podobno vsebino, ki privatnemu sektorju omogoča lažje izkoriščanje naravnih virov.
Kitajska od Združenih držav Amerike zahteva spoštovanje resolucij Združenih narodov in izpolnjevanje obveznosti pri boju proti terorizmu. Kitajsko je vznejevoljila odločitev ZDA, da 17 Ujgurov, priprtih v Gvantanamu, za katere je po letih pripora ugotovila, da niso sovražniki imperija, izpusti na otoško državo Palau. Na kitajskem ti še vedno veljajo za teroriste, saj so člani Turkmenskega islamskega gibanja, ki pa je tudi na seznamu terorističnih organizacij Združenih narodov. Ker so ZDA ugotovile, da ljudje niso sovražni, jih želi zavarovati pred Kitajskimi represivnimi organi, zato podobno kot prejšnje Ujgure tudi te predaja državi, ki jih ne bo preganjala. Poprej je te sprejela Albanija, vendar si je zaradi nagajanj Kitajske na drugih področjih tokrat premislila.
Nekdanji generalni sekretar Združenih Narodov Kofi Annan je lani posredoval in pomagal končati nasilje v Keniji, sedaj pa ponovno nestrpno poziva k ustanovitvi posebnega sodišča. Sodišče bi moralo obravnavati odgovorne za povolilne boje, ki so zahtevali več kot 1500 smrtnih žrtev. Kenija naj bi ustanovila sodišče do konca avgusta in začela obravnave marca prihodnje leto, v nasprotnem primeru bo Kofi Annan predal seznam ključnih osumljencev Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Glede na dolgotrajnost procesov na omenjeni mednarodni instituciji bo Kenija zagotovo dobro premislila, kaj se ji bolj splača.
Florence Hartman, nekdanja tiskovna predstavnica Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in avtorica knjige »Mir in kazen«, ki nadrobno predoča dogajanje na omenjenem sodišču, je pozvana pred taisto sodišče zaradi omalovaževanja in predočanja tajnih podatkov. Več nam bo povedal njen odvetnik Guenael Mettraux:
Sindikati, ki tvorijo pogajalsko skupino sindikatov za državno upravo, upravo pravosodnih organov in upravo samoupravnih lokalnih skupnosti, že več mesecev skušajo stopiti v stik z ministrstvom za javno upravo, a brezuspešno. Kaj jih tare, nam bo povedal vodja sindikalne pogajalske skupine Dušan Miščevič:
Župan občine Radovljica Jože Levstek naj bi že lani junija obljubil skorajšnjo bivanjsko rešitev za nekaj ducat Romov, ki živijo v človeka nevrednih razmerah – brez elektrike in vode, a pod električnim daljnovodom, škodljivim za zdravje ljudi. Takrat so prvič z Danilom Hudorovičem na čelu taborili pred občino, a so po županovi zaobljubi prenehali. Po letu dni jim je prekipelo in obljubljajo vztrajnost: »če bo treba, bomo tu vse poletje, jesen in zimo«. Župan odgovarja: "Občina lahko bivanjske razmere Romov uredi le z novo lokacijo za romsko naselje, vendar so za to potrebni prostorski akti, ki jih bomo v občini sprejeli predvidoma do konca leta." Dodal pa je, da bo občina začela sodne postopke za odstranitev Romov zaradi motenja posesti, če ti resnično nameravajo vztrajati s taborjenjem pred občino. Kako pa razume upor Romov Institut za človekove pravice nam bo povedal Jernej Rovšek, namestnik varuhinje:
Kljub temu da so zadnje čase številni sindikati zgolj sami sebi namen, so se na Fakulteti za humanistične študije v Kopru nekateri zaposleni odločili ustanoviti sindikat. Ta naj bi zaposlene varoval pred samopašnostjo vodstva fakultete. Sindikat zaenkrat sestavlja zgolj dobra petina delavcev, kar pobudnik ideje Marjan Žagar pripisuje strahu pred morebitno izgubo službe. V sindikat se je včlanilo celotno vodstvo fakultete, kar je gospodu Žagarju šlo v nos, saj je mnenja, da hočejo fakultetne starešine na ta način obvladovati zaposlene. Vodstvo fakultete seveda zatrjuje prav nasprotno in svojo odločitev podpira s temeljnimi pravicami delavcev.
Pred desetletjem je državni zbor Slovenije sprejel zakon, ki je izbrisal 17.000 podjetij. Civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij se z zakonom ne strinja in nadaljuje z iskanjem pravice. Tokrat so imenovali glavne krivce, med drugim Mitjo Gasparija, takrat finančnega ministra. Za kaj je šlo, nam bo povedal predstavnik iniciative Božo Kobal:
Komentarji
komentiraj >>