Sreda, 17. 6. 2009
bruc
* Kid Congo Powers je ena izmed ključnih kitarskih osebnosti sodobne rockovske ustvarjalnosti. V začetku osemdesetih let se je preizkušal v zgodnjem obdobju neprecenljivih The Cramps, potem je zelo kmalu odigral eno od pomembnih vlog pri kreativnem razmahu The Gun Club, po pomembnosti prav nič ne zaostaja njegovo sodelovanje z Nickom Caveom & The Bad Seeds in kratkotrajno, vendar ustvarjalno obdobje z Knoxville Girls. Congo Norvell je bil njegov prvi projekt, ki je pomenil odklon od konvencionalnih rockovskih praks. Dobršen del devetdesetih let je Kid Congo eksperimentiral z navedenim bendom in se na ta način nekako odmaknil v ozadje. Tudi v novem tisočletju je brez velikega pompa pognal zanimivo zasedbo The Pink Monkey Birds. Poleg njega so v zadnji postavi še basist Kiki Solis in kar dva bobnarja, Danny Hole in Ron Miller. Leta 2006 so Pink Monkey Birds zatežili z eksperimentalnim albumom Philosophy & Underwear. Na njem je polno eksperimentiranja in stapljanja različnih kreativnih glasbenih žanrov, kot so funk, alter in noise. Treba si je vzeti kar nekaj časa, da bi album lahko prebavili. Iskanje konteksta med filozofijo in spodnjim perilom je zahtevna miselno-poslušalska izkušnja.
Popolnoma drugačno dimenzijo ponuja najnovejši album Dracula Boots, ki je letos izšel pri kreativni založbi In The Red Records. Kid Congo se je s svojo izjemno kitarsko dinamiko vrnil k svojim skorajda »crampsovskim« koreninam. Kitarski minimalizem, neverjeten občutek za tempo, tišina v glasbeni strukturi, kitarska počasnost, ki jo je znal v pionirskem obdobju rock'n'rolla pričarati morda le še Link Wray, vse to so neprecenljive razsežnosti edinstvenega Powersovega kitarskega sloga.
In vse te lastnosti pridejo dodobra do izraza na najnovejšem albumu Dracula Boots. Kid Congo je prav tako izjemen ob eksperimentalnih kitarskih vložkih, ko se poigrava s hrupnimi efekti, razvlečenimi odmevi in kitarskimi zvočnimi odkruški. Prav tako fascinantna sta oba bobnarja, ki se čudovito dopolnjujeta in znata v dobršnem delu skladb pričarati pravo plesno, na trenutke kar »funkoidno« vzdušje. Najbolj fascinantna je razločnost posameznih elementov obeh bobnarskih kompletov. Bolje, da basista ne omenjamo pretirano, kajti zvok njegovega basa je na tem albumu resnično nekaj posebnega. To je pravi bas, globok, doneč, močno izrazen in toplo zaokrožen, kot ga potrebuje vsak rockersko ozaveščen bend. Na albumu je še cel kup zvočnih efektov, ki so produkt MIDI-ja, teremina in drugih efektov. Celotna struktura je zastavljena izjemno minimalistično, a hkrati zvočno polno. To so brez dvoma Congove zasluge, kot tudi zasluge vseh sodelujočih na albumu. Žanri so ponovno prepleteni. Skladbe, kot je na primer »Rare As The Yeti«, nas dobesedno popeljejo v psihedelični svet zgodnjega obdobja The Cramps, medtem ko nas na primer skladba »Kris Kringle Ju Ju« spomni na kakšne funkoidne odbitke, kot so The Meters. Vsebinski koncept je prav tako zastavljen izredno minimalistično. Besedila znajo ob prvem vtisu delovati nekako neumno, tako na primer skovanki »I Found a Peanut« ali »Rare as The Yeti« nista prav nič poetsko začinjeni, vendar v kontekstu s celotno glasbeno strukturo funkcionirata izjemno, cinično, nesramno in pobalinsko. Koncept razmerja med življenjem, smrtjo in večnostjo se uteleša v neizmerni želji Dracule, ki preži v psihedeličnem naboju celotnega albuma. Njegovi elegantni, lakasti škornji se vam bodo nevarno približali skozi zvočnike vaših avdio naprav in prepričan sem, da vas bo med poslušanjem tega albuma vsaj za trenutek spreletel srh, če ne drugega srh neizmerne repeticije, ki je ena od bistvenih odlik zadnjega izdelka Kida Conga in njegovih prijateljev.
Repetitivni vampirski ples bo odzvanjal v vaših možganih še dolgo v noč, vse tja do jutranjih ur. Mene osebno je album popolnoma fasciniral, medtem ko ima moja prijateljica pri poslušanju nekaj težav. Pravi, da je kljub vsemu album zahteven za poslušanje. Ja, v tem pogledu se nekako strinjam z njo in dodajam, da je to nevaren album, ki svari pred nočnim obiskom Dracule.
pripravil Brane Škerjanc
Komentarji
komentiraj >>