Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
PESTILENCE: Ressurection Macabre (Mascot, 2009) (ponovitev 29. 6. '09 ob 00.30) (2834 bralcev)
Ponedeljek, 22. 6. 2009
mcolner



Nizozemska skupina Pestilence je v svoji kratki in polni karieri doživela bliskovit vzpon in nenadejano prekinitev delovanja na vrhuncu slave. Kljub bliskovitosti dogajanja pa je zaradi nekonvencionalnosti zvočne slike in domiselnosti znotraj metalskih žanrov postala kultna. Njihove štiri kontinuirane plošče v razponu petih let so pomenile vsaka zgodbo zase. Metalska publika jih je zaradi tega le stežka dohajala in tudi zelo različno sprejemala, vseeno pa so bili čupavci z majicami Pestilence v začetku devetdesetih tudi pri nas izjemno pogost prizor.

Gonilna sila in vodja benda Patrick Memeli je leta 1986 ob zvesti pomoči bobnarja Marca Foddisa ustanovil zasedbo Pestilence, ki je v začetku preigravala nekakšen temačni thrash metal, ki je počasi prehajal v brutalnejše vode. Že po slabih dveh letih in dveh promocijskih demo posnetkih je zasedba podpisala pogodbo z domačo založbo Roadrunner ter leta 1988 izdala prvenec 'Malleus Maleficarum'. Takrat je v kolektiv vstopil idejno močni Martin van Drunen, ki pa je zaradi nezadovoljstva s svojim statusom in želji po ustvarjanju lastne glasbe po dveh letih zapustil skupino, ko je le-ta doživela preboj v mednarodni prostor.

Tehnično dovršena plošča 'Consuming Impulse' iz leta 1990 je po letu dni dobila zimzeleno naslednico 'Testimony of the Ancients', ki se blešči na policah številnih metalskih navdušencev. A najbolj prelomen studijski izdelek je vsekakor 'Spheres', ki je Pestilence popeljal v drugačne, metalsko jazzovske ter na čase skoraj psihedelične vode. Kljub temu da je bil to komercialni vrhunec zasedbe, se je zgodil zlom v postavi in leta 1994 so se Pestilence za dolga leta razšli.

Dolga leta se je zdelo, da za vekomaj. A Memeli je po petnajstih letih presenetil in zbral prenovljeno ekipo brez ostalih ustanovnih in zaslužnih članov. Poleg vodje na kitari je v zasedbi tokrat Tony Choy, sicer član sorodno eksperimentalnih Cynic, ki je tudi pomagal posneti proslavljeno četrto ploščo. Namesto tihega in zvestega člana Marca Foddisa, nepogrešljivega in nezmotljivega ritmičnega stroja, je tokrat na bobnarski bateriji mlajši Peter Wildoer. A če smo spremljevalci po ponovni aktivaciji pričakovali nadaljevanje iz točke, kjer so Pestilence končali, smo se zelo zmotili.

Tudi Pestilence so se postavili v neskončno vrsto bendov, ki svoj izraz očitno pogojujejo z dogajanjem na glasbenem trgu. Tako so v novi preobleki še bolj nažigaški in brezvestno brutalni kot kadar koli. Novi album 'Resurrection Macabre' sicer ohranja določene nastavke iz vseh obdobij, a je prvenstveno povprečen death metal izdelek, brzeč, udaren in težko razločljiv. Če sta prelomni plošči iz devetdesetih let uspeli strukturirati brezobličen death metal do te mere, da je bilo mogoče jasno razlikovati in prepoznati posamezne komade, je nova padla nazaj na njihove nažigaške začetke.

Da, album 'Resurrection Macabre' je v svoji osnovi infantilen. Naslavlja predvsem starejše navdušence, ki prisegajo na skrajne death metal viže, ter na metalsko mladež, kjer pa Pestilence ne uživajo tako kultnega statusa, ampak so le eden izmed množice trenutno delujočih bendov.

'Resurrection Macabre', ki aludira na izjavo guruja zasedbe, da se Pestilence vračajo močnejši in brutalnejši kot kadarkoli prej, tako ponuja kolaž enajstih težko razločljivih komadov, ki se dokaj hitro potopijo v monotonijo. Že uvodnik 'Devouring Frenzy' nakaže linijo celotnega albuma z blasfemično odkruljenim in do skrajnosti navitim death metalom. Edino kar spominja na mojstrovine iz let 1991 in 1993 so občasne jazzovsko navdahnjene kitarske solaže in kratki predahi med repetitivnim ritmičnim udarjanjem. Vendar ti posamezni trenutki niso dovolj za dosego dosledne in skoraj nadžanrske zvočne slike, ki so jo nekdaj nakazovali in napovedovali.

Nenazadnje bi to od benda Pestilence tudi upravičeno pričakovali. Tako je po dobrih petnajstih letih njihova glasba nekakšna mešanica starega thrasha, brutalnega death metala, občasno sinkopiranih ritmov ter težkega industrijskega zvoka. V tem segmentu morda še najbolj izstopata komada 'Fiend' in naslovni 'Resurrection Macabre'. Večinoma pa močna brutalna kulisa izniči večino inovativnejših nastavkov, ki so svoje čase Pestilence definirali in jih postavili na zasluženo mesto v zgodovini metalske godbe.

Svojo novo podobo in vsekakor tudi mnoštvo starih hitov pa bodo Pestilence predstavili v sredo, 24. junija, na letnem odru Gala hale, kjer bodo nastopili sploh prvič pri nas. To bo vsekakor odličen pokazatelj, kako se obnese toliko različnih obdobij enega samega benda na koncertnem odru.

pripravil Miha Colner

 



Komentarji
komentiraj >>