Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SODOBNA SLOVAŠKA PROZA DRUGIČ: MÁRIUS KOPCSAY - DOM (3087 bralcev)
Nedelja, 21. 6. 2009
kristinas



Márius Kopcsay

Márius Kopcsay se je rodil leta 1968 v Bratislavi. Ukvarja se z novinarstvom. Objavljati je začel v sredini devetdesetih let. Od takrat je trikrat zmagal na natečaju Poviedka. Izdal je tri zbirke novel: Kritični dan (Kritický deň), Izgubljena leta (Stratené roky) in Odvečno življenje (Zbytočný život) ter dva romana: Dom (Domov) in Mistifikator (Mystifikátor). Za prvo zbirko Kritični dan je prejel slovaško nagrado Ivana Kraska, ki se avtorjem najboljših literarnih prvencev podeljuje vsako leto že od konca petdesetih let.

Nekateri literarni kritiki so Kopcsayu v preteklosti očitali vulgarne izraze in negativizem. Turobnost, ki veje iz naslovov njegovih del pa vseeno ni glavno občutje, ki ga avtor posreduje bralcu. Njegova dela se berejo z užitkom, morda s ščepcem cinizma ali kritike, ki pa pri pisatelju vseeno ne pustita okusa po tendencioznosti. Fabula Kopcsayevih pripovedi se velikokrat prav po otroško zaustavlja ob enostavnih vprašanjih: »Zakaj je temu tako?« Pogosto se v drobnih dogodkih pred bralcem razkrivajo teme odraščanja, iniciacije, socializacije in na drugi strani tegobe odraslega sveta. Ljudje v njegovih delih včasih prav akutno bolehajo za pomanjkanjem kontemplacije ter skušajo osmisliti sebe v svetu odtujenosti in naglice. Avtor nam ponuja literarne pogovore, ki bi jih sicer zlahka označili za banalne; načrtovanje, kaj kupiti v trgovini, imena železniških postaj nekega zakotja, jezikovno poigravanje majhnega otroka, ki besede iztrga iz njihove avtomatizirane umeščenosti in pozabljenosti. Včasih se zazdi, da pisatelj dialoge prikazuje bolj v luči preživljanja časa kot potrebe po sporazumevanju. Kot bi šlo za jezik ohranjanja stika, jezik, s katerim otrok prepriča odraslega, da si tudi sredi največjega hitenja vzame čas zanj. Pisec nam vztrajno dokazuje, da naivnost ni lastna le otrokom in nam omogoča vpogled v majhne ali neopažene pojave človeka kot subjekta, ki si v špranji med navlako družbe skuša ustvariti svoj intimni prostor. Motiv otroka je v Kopcsayevih delih res stalnica - v njegovi zadnji zbirki Odvečno življenje se na primer pojavlja skoraj v vsaki noveli.

Kot rečeno je Márius Kopcsay doslej izdal dva romana. Njegov drugi roman Mistifikator je izšel prejšnje leto. V njem se na tematski ravni prepletajo zablode sive človeške povprečnosti, manipuliranje z ljudmi in ničevost glavnih junakov, ki po mnenju nekaterih kritikov ne morejo biti niti antijunaki. V tokratni oddaji pa bomo pozornost posvetili avtorjevemu prvemu romanu Domov oziroma v slovenskem prevodu Dom, ki je izšel leta 2005 pri založbi L.C.A. Tudi življenje glavnega junaka tega romana - Muche, ni posuto z rožicami. Z ženo in majhnim sinom se preseli v manjše stanovanje v središču Bratislave, kjer se ne počuti dobro, do občutka domačnosti je še daleč. Poleg tega ima finančne probleme, ki jim botruje negotova služba. Zdaj še pomaga pri grafični podobi neke revije, vprašanje s čim se bo preživljal dolgoročno, pa ga nenehno preganja. Mucha si najprej sposoja od prijateljev, nato si sposoja, da bi vrnil sposojeno, in začarani krog, po katerem brenči njegova uboga duša je sklenjen. Od časa do časa ga spreleti tudi misel o pobegu - ko odnese smeti v kontejner bi recimo lahko zbežal do bližnjega hriba, od tam pa do Malih Karpatov, ali pa bi se kar usedel na vlak in odpotoval. Kakor izvemo s platnic, je roman posvečen vsem dolžnikom.

Zanimivo je, kako Kopcsay v delo vplete majhne posebnosti polpretekle zgodovine. Če dodamo, da je to delal že v nekaterih novelah, lahko sklepamo, da mu to očitno v ustvarjanju služi za perspektivo, s katere lahko bralec kasneje tudi sam opazuje rahle spremembe v astronomiji človekove majhnosti. Devetdeseta leta oživijo v romanu kot čas, prikrajšan za vsaj nekaj današnje tehnike. Mucha po svoji pisalni mizi živčno brska za izgubljeno disketo, njegov šef je edina oseba, ki ima mobilni telefon, mediji se meni nič tebi nič spomnijo ozonskih lukenj, na embalaži izdelkov, ki jih v finančni stiski Mucha komaj še kupuje, so roki trajanja zamejeni še s prejšnjim stoletjem. Ponoči nebo krasi Halle-Boppov komet, torej smo v letu 1997. 

Kopcsayev roman Dom je prejel tudi dve pomembni literarni nagradi. Na Slovaškem se je uvrstil v deseterico najboljših na natečaju Anasoft Litera, nemški Kulturkontakt pa mu je podelil nagrado za vzhodnoevropsko literaturo.



Komentarji
komentiraj >>

Re: SODOBNA SLOVAŠKA PROZA DRUGIČ: MÁRIUS KOPCSAY - DOM
matej [22/06/2009]

Na koncu drugega odstavka je prišlo z moje strani do rahlega zatipka. Zadnja zbirka se imenuje seveda Odvečno življenje. Do neželjene kontaminacije je prišlo zaradi tematske sorodnosti zbirk ;)
odgovori >>