Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MARLENE DIETRICH BRITOFF (3286 bralcev)
Torek, 23. 6. 2009
Nejc M.



SEDMA:

Igor Bavčar, bojda dokončno, zapušča Istrabenz. Nadzorni svet podjetja je na več kot šesturni seji sprejel njegov odstop, vse bolj potapljajoči Istrabenz pa naj bi se s tem kmalu vrnil na »pravo smer«. Nekdanji politik in osamosvojitelj Bavčar o novi službi zaenkrat še ne razmišlja, prav tako pa še tudi ni povsem znana Istrabenzova usoda. Ta se, kljub optimizmu njegovega nadzornega sveta, giblje med prisilno poravnavo in stečajem.

Nekdanji ruandski notranji minister Callixte Kalimanzira je bil na mednarodnem sodišču za Ruando zaradi odgovornosti za genocid leta 1994 obsojen na trideset let zapora. Tribunal s sedežem v tanzanijski Aruši je ob tem Kalimanziro spoznal za krivega tudi pozivanja h genocidu v katerem je življenje izgubilo več kot 800 tisoč ljudi. Obtoženi je bil aretiran že leta 2005, skozi ves proces pa se je izrekal za nedolžnega.

V švicarskem Nyonu so žrebali pare prvega in drugega kroga kvalifikacij za nogometno ligo prvakov ter pare prvega in drugega kroga kvalifikacij za novoustanovljeno evropsko nogometno tekmovanje ˝liga Evropa.˝ V slednji bosta Slovenijo zastopala velenjski Rudar in Gorica. Prvi bodo v prvem krogu kvalifikacij gostili estonski Trans, drugi pa v drugem krogu boljšega iz dvoboja Lahti – Dinamo Tirana. Državni prvaki bodo na poti v ligo prvakov najprej morali preskočiti gruzijski WTI.

OSMA:

Palestinski premier Salam Fajad pričakuje ustanovitev palestinske države v roku leta ali dveh. »Palestinska država bi lahko postala stvarnost že do konca prihodnjega leta,« je bil v govoru na eni od univerz na Zahodnem bregu natančen Fajad, ki za dosego cilja predvideva mobilizacijo vseh sredstev. Palestinski premier se je s tem odzval tudi na govor izraelskega kolega Benjamina Netanjahuja, ki je pretekli teden sicer pristal na ustanovitev palestinske države, a z vrsto pogojev, ki bi omejili njeno suverenost.

v Italiji je v nedeljo, ob drugem krogu lokalnih volitev, potekal tudi referendum o volilni zakonodaji za oba domova italijanskega parlamenta. Ob nizki volilni udeležbi pa ni bil dosežen potrebni, 50-odstotni kvorum in referendum je padel. O novi volilni zakonodaji, ki bojda daje še več moči največjim strankam, se je izreklo vsega 22-odstotkov volilnih upravičencev. Propad referenduma gre pripisati tudi vladajočim strankam, ki so precej pasivno spremljale pred-referendumsko kampanjo.

Državni svetniki bodo na izredni seji odločali o vetu na novelo zakona o državni upravi. Ta prenavlja delovna področja nekaterih ministrstev, med drugim pa področje elektronskih komunikacij in pošte, ki je prej spadalo h gospodarskemu ministrstvu, dodeljuje ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Takšen prenos se, poleg parlamentarne opozicije, zdi sporen tudi devetim svetnikov, s prvopodpisanim Jožetom Slivškom na čelu, ki so zahteval sklic izredne seje in glasovanje o vetu.

Če ste neustavljivi fan nekdanje hoolwoodske zvezdnice Marlene Dietrich in vam keš ni problem, potem se lahko v Berlinu dokopljete do zbirke njenih pisem. Ta bo, podobno kot rokopisi številni znanih raziskovalcev in umetnikov, na razpolago na posebni dražbi. Začetna cena Marleninih pisemskih umetnij je postavljena na 20 tisoč evrov.

DEVETA:

Največji domači zdravstveni zavod, Univerzitetni klinični center Ljubljana, je pred imenovanjem novega generalnega direktorja. O njem bodo na seji odločali člani sveta zavoda, ki bodo izbirali med šestimi kandidati. Najverjetnejši naslednik Darinke Miklavčič, ki se ji mandat izteče avgusta, naj bi sicer bil Simon Vrhunc, zdaj direktor ljubljanske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Predsednik vlade Borut Pahor bo za skupno mizo ponovno posedel predsednike vseh parlamentarnih strank in predstavnika narodnih skupnosti, postregel pa jim bo z že zlajnanim menijem slovensko-hrvaških odnosov. Po neslavnem propadu dogovora o skupni meji ob pomoči evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, bodo slovenski politiki ponovno primorani iskati rešitev iz »slepe ulice«. Pa veliko sreče!

Podobno uspešni kot Slovenija in Hrvaška, sta v reševanju medsebojnega spora Grčija in Makedonija. Državi sta v Ženevi končali zadnji krog pogajanj o ustavnem imenu Makedonije, »do preboja« in skupne rešitve pa kljub velikim naporom, tudi Združenih narodov, ki so v pogajanjih posredovali, ni prišlo. Proces pogajanj naj bi se nadaljeval, ob tem pa je razveseljivo dejstvo, da se odnosi med državama na ostalih področjih izboljšujejo.

V ameriškem glavnem mestu Washington je prišlo do hude nesreče na podzemni železnici. V trčenju vlakov je umrlo šest ljudi, več kot 75 potnikov pa je poškodovanih. Natančni vzroki nesreče še niso znani, najverjetneje pa je šlo za okvaro zavor. Gre za najhujšo nesreče v 33-letni zgodovini washingtonske podzemne železnice.

DESETA:

V Iranu ne bodo razveljavili spornih predsedniški volitev, je odločil svet varuhov. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik sveta Ali Kadhodej, varuhi pri volitvah niso ugotovili »večjih nepravilnosti,« zato tudi razlogov za razveljavitev naj ne bi bilo. Kot je znano je uradno zmago na volitvah odnesel dosedanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, njegov poraženi nasprotnik Mir Hosein Musavi in več tisoč protestnikov na iranskih ulicah pa že več dni opozarjajo na domnevne volilne nepravilnosti in sporno Ahamdinedžadovo zmago, ob tem pa glasno zahtevajo ponovno glasovanje.

Predsednik Združeni držav Amerike Barack Obama je za leto dni podaljšal sankcije za Zahodni Balkan. Te so bile za uvedene že leta 2001, vmes pa deloma ukinjene. Sankcije zadevajo osebe vpletene v nasilje na Zahodnem Balkanu in Makedoniji in vse, ki ovirajo Daytonski sporazum iz leta 1995 za Bosno in Hercegovino in resolucijo Združenih narodov 1244 iz leta 1999 o Kosovu.

Zunanji minister Samuel Žbogar se odpravlja na dvodnevno pohajkovanje v Libijo. Žbogar naj bi na drugi strani Mediterana skupaj z libijskim kolegom Moso Mohamedom Koso in libijskim premierom Al Bagdadijem Alijem krepil gospodarske odnose med država, hkrati pa izmenjeval tudi mnenja o pomembnih mednarodnih vprašanjih. Obisk beduinskega šotora in jezdenje kamel, vsaj v uradnem delu ministrovega programa, nista predvidena.






Komentarji
komentiraj >>