Pisati o času in prostoru v katerem živimo, se lahko na prvi posluh dozdeva kot najbolj banalen, utopičen, v-UH-me-piš-evski poskusni eksperiment. A jezik, ki bi ob tem moral biti uporabljen, bi se moral prebiti skozi redukcijo na doživeto - kot tudi se poskušati ogniti PASTI ritoliznega cinizma, sodobnega ezoteričnega konformizma ter pre-silnega subjektivizma. Trenutno stanje pač uvaja imperativ gledanja in opazovanja, gibanja in kritične refleksije, da bi sploh zmogli se približati spremljanju in razumevanju nečesa, kar se dogaja in se ima zgoditi.
Tu bi potematakem morda LAHKO začeli nekako takole:
živimo v času, v katerem ti na nočni kolesarski poti domov razjarjeni mulo objestno cilja čik v obraz;
in v katerem ti podnevi v mestni sredici nasproti pridrvi nemec z bemflom ter skozi okno hrešči, da se nahajaš v enosmerni ulici;
živimo v času, v katerem se ljudje ne pogovarjajo v/o JAVNEM in so preobremenjeni z lastno narcisoidnostjo ali temeljno osebno frustracijo obenem pa so le redki sposobni tvorjenja novih idej v smislu odmika od repetativnega, večinskega ali v nič drkajočega filozofsko-teoretičnega snobizma;
živimo v času ojačanega črednega nagona;
živimo v času, v katerem se ob MOVEKNOWLEDGEMENTih z bojazljivostjo v trnovskem KUDU prižgeš in notri potegneš par dimčkov tobaka;
živimo v času, v katerem ti zasanjani, megleni, zadeti ali neartikulirani očitajo zajebanost;
živimo v času, v katerem so mlade generacije prepričane, da bodo dobile vse, če plačajo;
živimo v času, v katerem na ulici pred seboj zagledaš golo zadnjico ostarele, neprištevne gospe, za katero bi moral nekdo poskrbet
IN vendar živimo v prostoru, kjer so turbo-kapitalistično nagradno igro popanja jezikov na sanjski jekleni konjiček zamenjali tragični, poplesavajoči liki LABODJEGA jezera;
živimo v prostoru, kjer domoljubni sosed na gručico samoiniciativno zbranih mladih ob razstavi na domačem dvorišču meče KROMPIR
in DA
živimo v prostoru, kjer nuna na cesti skoraj zbije motorista v NEDELJO.
Danes je pač POP govoriti o kulturi nomadov, potujočih, nikjer dolgo in dovolj prisotnih, razpršenih in lahko prepustnih ljudeh, ki naj bi veljali za kreativne, ustvarjalne in tolerantne. Vendar, če bi želeli misliti in razumeti pojem SUBKULTURNEGA danes – bi lahko govorili o principu ''NE JEBE SE MI'' in drži, ki ne vrešči ''I LIKE ONLY ME''. Kar je en najbolj zaskrbljujočih faktov je nedoumevanje, da PREŽIVETI pomeni DELITI. Je pač tako, da kot eno univerzalnih lastnosti zahodnjakov omenimo le temeljno: da za seboj puščamo SMETI.
Re: NIČ NE VEM
vizualka [01/07/2009]
draga ariana, rubrika dlako z jezika je namenjena argumentirenem komentaranju in ne poetskim izlivom.
namreč:
živimo v času...
živimo v prostoru...
živimo v času...
živimo v prostoru...
ki sta lahko drugačna od tistih o katerim ti pišeš!
torej, spoštovana ariana, opustite malo to svoje svrdlo in ne vrtajte tam, kjer so vrata že odprta ... kot da ne vemo, da je svet v pizdi ...
s poštovanjem, vaš urednik (s dopusta (pridem jutri)).
odgovori >>
Re: NIČ NE VEM
ariana [01/07/2009]
vrtala bom tam kjer bom hotla! če beremo tvojo SVINJO - nahranimo svinje vsi!
mislim pa da bo bolje da se vidimo šele oktobra.mogoče pa res VSI rabimo OFF.
s spoštovanjem
odgovori >>
Re: NIČ NE VEM
anonimni alkoholik [01/07/2009]
jaz svojo svinjo hranim v svoji avtorski oddaji eksperimentalnega tipa, in ne v dnevnem recenzentskem terminu, v bistvu ni problema, problem je samo v tem, da jaz vnaprej moram vedeti kdo bo kaj hranil in kjer bo vrtal, in da to tudi dovolim, saj sem za to tudi izvoljen in na koncu konca tudi plačan. če maš drugačne ideje za urednikovanje, se na jesen lahko kandidiraš:) ajdi, dosta je, lp iz bgd, vidmo, b.
odgovori >>
Re: NIČ NE VEM
ariana [01/07/2009]
e uredniče... a sad samo još ovo...ako sam baš dobila na mejl kao odgovor na moju dlaku z jezika...i ako več počeli da pričamo o tome...neki ipak su anonimni još uvek...
''The best! ;) in hvala bogu, da se nekdo krši pravila, vsaj za ostale, ki si tega (še) ne upamo.''
vatr a vatra.....daleko od korektnega argumentiranega komentarnega recenzentskega ''žuganja 9;'
odgovori >>
Re: NIČ NE VEM
gigi [29/06/2009]
ta člančič kaže, da nekateri skrbijo za pravo "orodje", to pa ni neko polakademsko ali mehko intelektualno izdrkavanje, temveč poizkus neusmiljenega mišljenja, ki se ne zmeni za trenutne intelektualne modne smernice...
Spoštovana Ariana! Bodite neusmiljena in vrtajte dalje z najtršjim svedrom!!!
odgovori >>
Re: NIČ NE VEM
rok_OS_koko [01/07/2009]
glede na vsakdanje nebuloze medijskega prostora: komercialnega, nacionalnega, alternativnega, študentskega,..., smo vedno bližje metamorfozi medijskega prostora v umetniški prostor. In ker je žal kakovost vssega tega zelo vprašljiva in si niti ne zasluži biti poimenovana ne eno-ne drugo, je tale zapisek prava osvežitev in potencialno celo modernistična v primerjavi z ostalim drekom, ki smo mu izpostavljeni. zatorej roko gor, glavo gor in dlako nazaj.
odgovori >>
Re: NIČ NE VEM
Ida [01/07/2009]
Če bi bil RŠ zavezan novinarskim žanrom, bi v eter brali PR tekste in podajali izjave brez ironičnega komentarja. To seveda ne pomeni, da oddaje niso strukturirane. Zgornji tekst bi bil nedvomno kot ulit za sredin jutranji Javni sekret, a dragi urednik je res mogoče preveč dlakocepski glede forme jezika, ker njegova poetična duša dobi kompulzivne krče ob slabi poeziji. A zgorni tekst ni slab niti poetičen pač pa performativen, zato sugeriram, da se interpretacija teksta, ako je le-ta bila arhivirana, ponudi bralcem spletne objave v posluh.
Kakšnen je dokončen odgovor na vprašanje o življenju vesolju in sploh vsem?
odgovori >>
Re: NIČ NE VEM
jureg [01/07/2009]
42 ;)
odgovori >>