OFF NAPOVEDNIK
Nemška kanclerka Angela Merkel ga rada brcne. Da ji je fuzbal pri srcu, je kanclerka pokazala že tekom lanskega mundiala v domovini, ko se je v družbi ostarelih bundesligaških in svetovnih zvezdnikov kaj rada smukala po nemških stadionih, tokrat pa so njene nogometne simpatije prišle na dan med njenim zadnjim obiskom v Združenih državah.
Kanclerka na obisk k Obamovim v Belo hišo seveda ni mogla priti praznih rok, darilca pa sta, kot se spodobi, pripadla tudi hčerkama ameriškega predsednika Baracka Obame, Malii in Sashi. Kaj sta si predsedniški hčerki mislili, ko sta iz darilne vrečke potegnili nogometni žogi in dresa nemške ženske nogometne reprezentance, seveda ni znano. Si je pa zato moč predstavljati njun razočaran obraz potem ko sta, bojda veliki ljubiteljici ameriškega fuzbala, ugotovili, da je žoga malce preveč okrogla, dresa pa preveč oprijeta. Gostja Angela Merkel, ki je z darilom brcnila prej v prazno kot v polno, je ob tem promovirala tudi žensko nogometno prvenstvo, ki bo čez dve leti potekalo v Nemčiji. Morda pa bi vse skupaj - tako za Obamovi dekleti kot ženski fuzbal - izpadlo precej bolje, če bi nemška kanclerka na počesani trati pred Belo hišo z darilnima žogama še malce požonglirala.
Vi pa berete ne ameriško in ne evropsko nogometni OFF Program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Po-vidovdanski OFF začenjamo s paketom treh volilnih novic.
Albanskemu premierju Saliju Berishi in njegovi Demokratski stranki – PD se po parlamentarnih volitvah obeta vnovičen mandat za sestavo vlade. Uradnih rezultatov sicer še ni, zato pa kar tri vzporedne raziskave kažejo na prednost Demokratov pred opozicijskimi socialisti. Ta se giblje med dobrimi osmimi in štirimi odstotki, kar pa gotovo ne bo dovolj za absolutno večino v 140-članskem albanskem parlamentu. Volitve so potekale pod močnim nadzorom tri tisoč domačih in 50 mednarodnih opazovalcev, ki so na ta način preverjali demokratičnost Albanije in njeno pripravljenost za evropska pota. Po sumljivi smrti dveh opozicijskih politikov pred volitvami in domnevno spornih preteklih volitvah, naj bi volilni policaji tokrat opazili precej manj nepravilnosti.
V Gvineji Bissau so izbirali novega predsednika, potem ko je bil prejšnji - Joao Bernardo Vieira - marca ubit v povračilnem napadu vojske. Za predsedniški stolček se je potegovalo enajst kandidatov, največ možnosti za nasleditev Vieire, ki je državi predsedoval v dveh obdobjih skupno 23 let, pa so poznavalci pred volitvami namenili Malamu Bacaiu Sanhi in Kumbi Yali. Prvi je bil začasni predsednik med letoma 1999 ter 2000 in je kandidat vladajoče stranke, Yala, ki je Gvineji Bissau predsedoval za Sanho, pa se je želel na tron države povzpeti iz opozicijskih vrst. Rezultatov volitev še ni.
Delne volitve v oba doma kongresa v Argentini so vladajoči koaliciji Fronti pravičnosti za zmago predsednice Cristine Kirchner in soproga, nekdanjega predsednika Nestorja Kirchnerja, prinesle poraz na obeh frontah. Kirchnerjina koalicija je ostala brez štirih sedežev in absolutne večine v senatu, večine v spodnjem delu parlamenta, poražena pa je bila tudi v ključnih petih provincah. V Fronti pravičnosti za zmago so poraz že priznali in naznanili spremembe. Delne volitve, ki so potekale, so sicer posebnost argentinske demokracije. Na polovici vsakega mandata parlamenta volivci izbirajo polovico od 247-ih predstavnikov poslanske zbornice in tretjino od skupno 72-ih senatorjev.
Dosedanjega predsednika kongresa, Hondurasa Roberta Michelettija, je - potem ko je bil predsednik Manuel Zelaya zaradi pretirane želje po še enem mandatu v soboto aretiran in izgnan - parlament imenoval za novega predsednika Hondurasa. Micheletti je takoj po prevzemu oblasti imenoval novega predsednika parlamenta in zunanjega ministra, v kvazi izogib nemirom na ulicah pa je do torka že uvedel tudi policijsko uro. Novi predsednik je zavrnil namige, da ga je na položaj pripeljal državni udar, svoje imenovanje pa vidi kot povsem legalno. Enakih misli pa ne deli v Kostariko izgnani Manuel Zelaya. Ta ob podpori venezuelskega mogočneža Huga Chaveza še vedno trdi, da je on tisti, ki vlada Hondurasu, kot predstavnik države pa je tudi odpotoval v Nikaragvo na regionalni vrh Bolivarskega zavezništva Amerike. Združene države Amerike za enkrat zanikajo vpletenost v udar, česar jih obtožuje latinsko-ameriška levica.
Pod iranskimi zvezdami so ponovno potekali divji spopadi med več tisoč protestniki, ki še vedno zahtevajo popravo krivic z zadnjih predsedniških volitev in med vladnimi silami. Razjarjeno množico pa po gumijevkah in solzivcu ne bo uspel ustaviti niti vrhovni iranski zakonodajni organ, Svet varuhov, ki je pričel s ponovnim štetjem desetih odstotkov naključno izbranih glasovnic iz Teherana in nekaterih provinc. Protestniki in opozicija, s poraženim predsedniškim kandidatom Mirom Hoseinom Musavijem na čelu, sta ponovno štetje že označili kot neustrezno in še naprej zahtevata ponovno glasovanje. Iranske oblasti so med tem izpustile pet uslužbencev britanske ambasade, ki so jih pridržali zaradi domnevnega sodelovanja pri organizaciji protivladnih protestov. Štiri še zaslišujejo.
Izrael je izneveril veliko sestro Ameriko in odobril gradnjo 50-ih novih stanovanj na Zahodnem bregu. Judovska država je s tem prezrla pozive ZDA in evropskih držav, naj preneha z vsemi dejavnostmi, povezanimi z naselbinami na Zahodnem bregu, in tako pusti manevrski prostor za oživitev mirovnega procesa s Palestinci. Izraelski premier, Benjamin Netanjahu, je nasvete političnih zaveznikov sprejel z velikim cmokom v grlu in obljubil, da Izrael novih naselbin ne bo gradil, ohranjal pa bo »naravno rast« obstoječih naselbin.
Poslanska skupina evropskega parlamenta Zeleni je pričela z drugo fazo kampanje proti vnovični izvolitvi Joseja Manuela Barrosa na mesto predsednika evropske komisije. O kampanji in razlogih za nasprotovanje Barrosovi izvolitvi smo povprašali glavnega tajnika Stranke mladih Slovenije, ki sicer deluje tudi v okviru Evropskih zelenih, Jožeta Vozlja:
Ob dejstvu, da bo imela tudi v novem sklicu evro-parlamenta večino evropska ljudska stranka – EPP, kateri pripada tudi Barroso, nas je zanimalo, koliko je po mnenju Vozlja realnih možnosti, da Portugalec ne bi bil ponovno izvoljen:
Mirovni inštitut je obudil stare predloge in ponovno pozval k zakonski izenačitvi istospolnih parov s heterospolnimi. Več o pozivu smo spregovorili s raziskovalko na Mirovnem inštitutu, Nežo Kogovšek:
Podobni predlogi se sicer vrstijo že več let, Kogovškovo pa smo vprašali ali je po njenem končno tudi dovolj politične volj za njihovo dejansko uveljavitev:
V Kopru se je na Fakulteti za humanistične študije začela poletna šola META humanistika 2009. Več o dogajanju pa eden od organizatorjev poletne šole, Borut Klabjan:
Komentarji
komentiraj >>