OFF NAPOVEDNIK
Gasilci ameriškega mesta New Haven in vsi nivoji ameriškega sodnega sistema so se znašli v neprijetni zagati. Bili so namreč postavljeni pred vprašanje, koga naj diskriminirajo – temnopolte ali belopolte. Ker so teste za razpisana mesta gasilskih vodij opravili le belopolti, je uprava gasilcev zaradi bojazni pred tožbo zaradi diskriminacije, rezultate le-teh razveljavila, kar pa je popolnoma razhudilo belopolte.
In tako so jih ti odvlekli na sodišče prve stopnje, ki mu je predsedovala ženska kandidatka za bodočo vrhovno sodnico, in ta je na podlagi 25 let starega precedensa, ki pravi, da diskriminacija ne sme biti niti nenamerna, odločila, da je gasilska uprava ravnala pravilno. Bodisi zato, ker ženske tako ai tako nič ne vedo, bodisi zato, ker so ji želeli otežiti napredovanje na želeno delovno mesto, najverjetneje pa zato, ker so se čutili oškodovane. Tožniki z njeno odločitvijo seveda niso bili zadovoljni in so se pritožili ter zadevo spravili na vrhovno sodišče.
Na vrhovnem sodišču vse po starem. Za osem od devetih vrhovnih sodnikov se je vedelo, kako bodo glasovali – štirje liberalni v prid temnopoltim in štirje konzervativni v prid belopoltim. Tako je odločitev padla v roke Anthonyja Kennedyja, ki pa je dal prav belopoltim in tako potrdil njihove trditve, da bi se morali ravnati po pravilu, da se napreduje glede na delo in sposobnosti, ne pa na raso, spol ali etnično pripadnost.
Tudi odločitev vrhovnega sodišča v javnosti že burno odmeva. Sodnica Ruth Bader Ginsburg je, recimo, že podala mnenje, da bo sodišče v prihodnosti moralo svojo odločitev spremeniti, saj naj pri odločanju o primeru ne bi upoštevali dolge zgodovine diskriminacije med gasilci New Havna in ameriškimi gasilci nasploh, kjer so bili do nedavno zaposleni izključno belopolti, pa tudi danes je v njihovih vrstah le peščica pripadnikov drugih ras. (Beri: cinično) Mi ji povemo, da očitno preprosto ne razume, da je biti gasilec podobno kot biti skavt, torej častna služba, namenjena za črne ovce pravih Američanov, ki pač nimajo možnosti postati uspešni odvetniki, ali hudi borzni posredniki. Ostali lahko ponosno obdelujejo plantaže.
Berete OFF program Radia Študent, ki pravi, naj se gasilci raje držijo tistega, kar RES obvladajo. Veseljačenja!
OFF PROGRAM
Po šestih letih okupacije Iraka se je ameriška vojska začela umikati z ulic iraških mest in vasi. V skladu s sporazumom, sklenjenim z iraško vlado, bo varnostni nadzor prevzela domača vojska in policija, okupatorji pa bodo v svojih bazah na obrobju mest še vedno v stanju pripravljenosti. Glede na ponovno stopnjevanje nasilja v državi, je izjava ameriškega veleposlanika Christopherja Hilla o primernosti trenutka najmanj nenavadna, izraža pa tudi vakuum idej, v katerem se je znašla ameriška administracija pri obvladovanju razmer. Tako ameriška kot iraška vlada namreč pričakujeta ponovno eskalacijo sektaškega nasilja, za katero krivita predvsem Al Kaido, po tihem pa se s prstom kaže tudi na Iran. Umik 131 000 vojakov z ulic bo Irak zaznamoval z razglasitvijo novega priložnostnega praznika, narodnega dneva suverenosti, na bagdadskih ulicah pa se menda obeta velika fešta. Dokončno naj bi se Američani iz države pobrali do konca leta 2011, kar pa je verjetno zgolj pobožna želja.
Kitajska policija je pridržala moškega, ki naj bi po njihovem mnenju zanetil krvavi obračun med etničnima skupinama Han in Ujgur v tovarni igrač na jugu Kitajske, s tem, da je na internetni strani domnevno napačno vest o posilstvu dveh deklic s strani šestih dečkov. To naj bi po njihovem mnenju storil zaradi nezadovoljstva, ker po tem, ko je v omenjeni tovarni dal odpoved, ni mogel najti dela. Pripadniki etničnih skupin Han in Ujgur so internetno novico vzeli še kako resno in se obračunavanja med seboj lotili z železnimi palicami, zaradi česar sta dva Ujgurca umrla, 118 ljudi iz obeh skupin pa je bilo ranjenih.
Tudi drugi od treh »srečnežev«, ki so preživeli kamboški center za pridržanje Tuol Sleng, 63-letni bivši mehanik Chum Mey, je o svojem mučenju spregovoril na sodišču za vojne zločine, ki je podprto s strani Združenih narodov. Na sojenju proti pripadniku Rdečih kmerov, kameradu Duchu, ki ga obtožnica bremeni nadzorovanja mučenja in iztrebljanja ljudi, je razložil vse podrobnosti 12-dnevnega mučenja, ki je vključevalo puljenje nohtov na nogah s kleščami in terapijo z elektrošoki.
Meya so Rdeči Kmeri pridržali zaradi suma na špijonažo in od njega izsilili priznanje, da je član tako KGB, kot tudi CIE, organizacij, za katere zdaj pravi, da pred tem o njih sploh ni slišal, mučenje pa se je zanj končalo, ko so izvedeli, da zna popravljati avtomobile. Meyevo pričanje sledi pričanju še enega preživelega, slikarja Van Natha, ki je sodišču pojasnil, da je bil za lastno preživetje prisiljen jesti tudi žuželke. Od približno 15.000 ljudi, pridržanih v centru Tuol Slengu, naj bi jih preživelo le petnajst, od tega jih danes živi še sedem. Zanima nas le še, če se je Združenim narodom ob povedani zgodbi utrnila kaka misel o polno aktivnih zahodnih koncentracijskih taboriščih. No ja, sej jih bomo menda zaprli.
Razmere v Hondurasu se po nedeljskem vojaškem udaru ne umirjajo, nasprotno, v spopadih med privrženci izgnanega predsednika Zelaya in vojsko je bilo ranjenih več ljudi. Zelaya naj bi danes spregovoril v Generalni skupščini Združenih narodov, kamor ga je povabil njen predsednik Miguel D'Escoto Brockmann. Prav dejstvo, da bo govoril v Generalni skupščini in ne v Varnostnem svetu je nenavadno le, če zanemarimo, da je D'Escoto ostro obsodil vojaški puč in ga označil za kriminalno dejanje. V nedeljo pa je v sporočilu njegovega urada bilo precej jasno namignjeno, da za dogajanjem stojijo Združene države Amerike. Aktualni hepening naj ne bi izražal »nove politike« do Latinske Amerike, ki jo je pred časom na Vrhu Amerik oznanjal Barack Obama. Zelaya je sicer napovedal, da se bo vrnil v domovino v četrtek, spremljal pa naj ga bi voditelj Organizacije ameriških držav. Na njegovo optimistično napoved se trenutne oblasti v Hondurasu še niso odzvale.
Z vse težjo gospodarsko situacijo se sooča tudi Avstrijska Koroška, predvsem občina Železna Kapla, kjer je z zaprtjem tovarne celuloze delo izgubilo več kot dvesto delavcev. Veliko pozornosti je bil zato deležen predlog zvezne ministrice za notranje zadeve, da bi južna Koroška gostila hišo gostoljubja za azilante. Ker so tovrstne ideje s strani vladajočih struktur ponavadi prej izraz do imigrantov sovražne politike, pa četudi zavite v celofan lepo zvenečih besed, smo za mnenje povprašali Vladimirja Smrtnika, predsednika Enotne liste, ki predlog, v nasprotju z nacionalističnimi koroškimi strankami, podpira:
V Novem mestu so se srečali predstavniki zveze slovenskih sindikatov Slovenije Območne organizacije Dolenjske in Bele krajine in njihovi kolegi iz Karlovačke županije. Več o temah pogovorov na srečanju nam je povedal predstavnik županije Karlovac pri zvezi svobodnih sindikatov Hrvaške, Nikola Badovinac:
Ministrstvo za šolstvo in šport se je odločilo za nekaj sprememb na področju Zakona o vzgoji in izobraževanju, med katere sodijo spremembe v sestavi svetov zavoda, rok za pridobitev ustrezne izobrazbe za osnovnošolske učitelje se je podaljšal do leta 2015, na mesto učitelja lahko enakovredno kandidirajo tudi učitelji s šesto stopnjo izobrazbe, novela pa spreminja tudi pristojnosti sveta staršev, ki po novem vodenja šole ne bodo mogli vzeti v svoje roke. Minister Igor Lukšič je ob vsem tem poudaril, da nasprotuje temu, da bi se v šolstvo uvedla logika več dela za manj. O tem in še čem smo spregovorili s državno sekretarko na ministrstvu za šolstvo in šport, Alenko Kovšca.
Pozornost evropskega političnega esteblišmenta je bila danes usmerjena v Nemčijo, kjer je ustavno sodišče presojalo o skladnosti Lizbonske pogodbe z domačo zakonodajo. Nasprotniki pogodbe, predvsem iz Leve stranke, ji namreč očitajo nedemokratičnost, saj naj bi v želji po večji učinkovitosti evropskih institucij spodkopavala suverenost in vlogo parlamenta posameznih držav članic. Sodišče je odločilo, da je pogodba v skladu z nemško ustavo, vseeno pa je suspendiralo njeno ratifikacijo, saj naj bi bilo treba prej s sprejemom dodatne zakonodaje zagotoviti polno participacijo nacionalnega parlamenta pri kreiranju zakonov Evropske unije.
Švedska, ki se pospešeno pripravlja na prevzem predsedovanja Evropskemu svetu, ki se nezadržno približuje, že naslavlja probleme, ki bodo ostali nerešeni po zaključku češkega mandata. Eden takih je tudi slovensko-hrvaški obmejni spor, ki ovira Hrvaško na poti pri vključevanju v Evropsko unijo. Švedski premier Fredrik Reinfeldt zaenkrat bolj postrani gleda na situacijo in ugotavlja, da je od zunaj težko rešiti kar koli, če se nihče v sporu ni voljan premakniti iz svoje pozicije. Zaenkrat si želi le več odzivov in predlogov, tako iz Slovenije kot iz Hrvaške. Potem bomo pa videli.
Za OFF so v kompaniji poskrbeli Polona, Urh in Tadej.
Komentarji
komentiraj >>