Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF NOVIH TENZIJ (3081 bralcev)
Torek, 14. 7. 2009
Boris V.



OFF NAPOVEDNIK

V Avstraliji sta na udaru živalski in rastlinski svet. Ogroženo vrsto pingvinov so v zadnjem času najverjetneje zdesetkali psi in druge zveri, njim v bran pa so v Sydneju najeli ostrostrelce, ki bodo bdeli nad njih morilci.

V Tazmanskem parlamentu pa še proučujejo različne možnosti varovanja nasadov maka, s katerimi se zalaga večina svetovne farmacevtske industrije. Kengurujčkom višina namreč ne dela težav, radostno preskočijo ali preplezejo ograde in se prepustijo omamam maka, nato pričnejo poskakovati v krogih in se nasploh prepustijo uživanju in uničevanju pridelka.

Avstralska vojska pa v sodelovanju z ameriško išče odgovor za bolj neprijetne vojaške operacije, predvsem pri oblikah partizanskega boja v urbanih središčih. Odgovor so roboti. Objavili so razpis, s katerim bodo financirali razvoj super robotov, ki se bodo lahko popolnoma avtonomno podali na bojišča in nevtralizirali sovražno vojsko.

Vi pa berete neogrožen OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Na jugu Srbije v Preševu sta bila v eksploziji, ki je odjeknila ob vhodu v stanovanjski blok, v katerem živijo družine policistov, ranjena ženska in trinajstletnik. Poškodovanih je bilo tudi več avtomobilov in sama stavba. Eksplozija je že drugi podoben incident v manj kot enem tednu. Pred dnevi so v občini Bujanovac neznani storilci z ročnim minometom napadli patruljo srbske policije in dva policista ranili. Zaenkrat se še ne ve, ali je šlo za teroristični napad ali kaj drugega. O dogodku smo govorili z Bakijem Redjepijem, dopisnikom Televizije Kosovo iz Preševske doline, sodelavcem BBC-ja in Balkan Investigative Reporting Networka:









Hrvaški predsednik Stipe Mesić je objavil izjavo o stanju v Jugovzhodni Evropi, v kateri pravi, da bo Hrvaška morebitne spore z državami v regiji urejala na temelju Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. Mesić je napovedal nadaljevanje reform, ki so potrebne, da bo Hrvaška sprejela tako imenovane evropske standarde. Dodal je, da se Hrvaška slovesno obvezuje, da odprtih meddržavnih vprašanj ne bo uporabljala za upočasnjevanje procesa vključevanja katere koli države v regiji v evroatlantske organizacije.

Manuel Zelaya, nekdanji honduraški predsednik, ki je bil nedavno odstavljen in izgnan iz države, je sedanji začasni vladi, ki jo vodi Robert Micheletti, postavil ultimat, da se mora v tedni dni odpovedati oblasti. Zahteva tudi omogočenje svoje vrnitve, zagrozil pa je tudi s protiukrepi, ki pa niso definirani. Kot posrednik pri reševanju spora se je sicer javil kostariški predsednik Oscar Arias, med drugim tudi Nobelov nagrajenec za mir, vendar njegovo posredovanje zaenkrat ni obrodilo sadov. Ariasu je tehnično pomoč ponudil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Nov krog pogajanj naj bi se začel v soboto.

Varnostni svet Združenih narodov je pripravil sveženj ukrepov proti Mjanmaru z željo, da oblast prične slediti mednarodnim standardom pri vodenju države. Ban Ki Moon je nedavno obiskal državo in predstavil priporočila, ki bodo v primeru izpolnitve anulirala uveljavitev ukrepov. Veleposlanik Mjanmara pri Združenih narodih U Than Swe je dejal, da bo vodstvo Mjanmara uveljavilo »primerna« priporočila. Volitve bodo torej večstrankarske, zgodile se bodo prihodnje leto, pred tem pa nameravajo izpustiti politične zapornike. Tovrstni izpusti so se že zgodili v preteklosti, le da med izpuščenimi ni bilo veliko političnih zapornikov. Ban Ki Moon prav tako ni dobil zagotovila, da bodo izpuščeni bolj prominentni med zaporniki, kot na primer Suu Kyijeva, s katero mu med obiskom prav tako ni bilo odobreno srečanje.

Velika Britanija je preklicala dovoljenje za izvoz opreme za izraelsko mornarico zaradi dejanj izraelske vojske v decembrsko-januarski ofenzivi v Gazi. Britansko zunanje ministrstvo je zanikalo, da uvaja delni embargo, dejalo pa je, da bi izvoz te opreme kršil kriterije za prodajo orožja. Velika Britanija trdi, da ne prodaja orožja, ki bi se lahko uporabilo za notranjo represijo ali zunanjo agresijo. V omenjenem primeru naj bi šlo za vojaški čoln Saar 4,5.

Poslanci Evropskega parlamenta so na prvem zasedanju v novi sestavi za novega predsednika parlamenta izvolili Poljaka Jerzyja Muzeka iz Evropske ljudske stranke, ki je tudi v novi sestavi parlamenta prevladujoča politična grupacija. Buzek je od 713-ih poslancev, ki so glasovali, dobil 555 glasov podpore, njegova protikandidatka iz Evropske združene levice in Zelene nordijske levice, Švedinja Eva-Britt Svenson pa je prejela 89 glasov. Buzek, ki se hvali s svojim delovanjem v gibanju Solidarnost, je v govoru izpostavil, da bo boj za človekove pravice temeljno načelo njegovega političnega delovanja.

Prvi preizkus je že na dlani. Litovski parlament je namreč sprejel zakon, ki prepoveduje vsakršno oglaševanje, ki bi tolerantno naslavljalo homoseksualne in biseksualne odnose, v pripravi pa so že amandmaji, ki ne puščajo dvomov o naravnanosti zakona, saj predvidevajo kazensko obravnavo za prestopnike. Več nam bo povedal Edvardas Platovas, programski koordinator skupine Ilga v Litvi, sprva o reakciji evropskih institucij:









Poslanci razpravljajo o Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, natančneje o dopolnilih k posameznim členom tega zakona. V opozicijski SDS se ne strinjajo s členom, po katerem bi se spremenila sestava svetov zavodov. Aleksander Zorn meni, da je bila formula tri plus tri plus tri boljša od sedanjega predloga pet plus tri plus tri. Te številke pomenijo namreč razmerje med predstavniki zaposlenih, staršev in lokalne skupnosti v svetih zavodov, v srednjih šolah pa sta predvidena tudi dva predstavnika dijakov. Govorili smo z Zornom in ga prosili za komentar nove sestave svetov zavodov:









Komentarji
komentiraj >>