Vsak dan na hrabre policijske prsi, ki naj bi domači politični vrh ubranile pred bombaškim napadom psihično motenega veterana hrvaške domovinske vojne, državnih odlikovanj pač ni moč pripenjati. Ker je le poletje, tudi južni sosedje vsak dan pač ne poskrbijo za nov incident na Hotizi ali v Piranskem zalivu. Resnici na ljubo se še tistemu ekshibicionističnemu ribiču, ki je še lani redno domačim javnim občilom v brk kazal lastno zadnjo plat, tega več nekako ne da početi. Toda to seveda še zdaleč ne pomeni, da domača politika te dni že počitnikuje ali da domačim trobilom večinskega državotvornega diskurza času leta primerno kronično primanjkuje vsebin, v katerih nam lastna prežvečena stališča prodaja tako državnozborska pozicija kot opozicija. Na prvo žogo bi sicer lahko zaključili, da je temu tako, ker bodo naslednje leto le ponovno na sporedu lokalne volitve. Bržkone pa je temu tako predvsem zato, ker sta lik in delo aktualnega predsednika vlade Boruta Pahorja v resni vsebinski krizi.
Ko pa si tako kronično brez vsebine, kot sta te dni tako domača oblast, ki ji načeluje pa že vidno in slišno živčno načet Borut Pahor, kot zaradi medenih tednov lastnega prvaka Ivana Janeza Janše prav tako vidno in slišno izgubljena opozicija, potem lahko centimetre in sekunde domačih medijskih trobil polniš le s pomočjo Potemkinovih vasi. Iluzijami političnih pseudo-dogodkov z veliko besedne navlake, a brez kakih oprijemljivih in na sam pseudo-dogodek nanašajočih se rezultatov. Res sicer je, da sta že zaradi same eksistence vsakega posameznega, pa naj si bo levega, desnega ali pač vmesnega politika, zanj ali pač zanjo, edina ključna empirična dosežka izzid volitev in skupni bančni konto oziroma lasten izplen posameznega mandata.
Tipičen pseudo-dogodek slovenskega političnega prostora, kot ga omogočata domača ustava in zakonodaja - pa za zdaj ni niti od pobudnikov za drugo republiko, sedanjega predsednika države ali vlade slišati, da bi bilo potrebno ta pojav vsaj zamejiti - je ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Ob tako šibki večini, ki jo ima ta vlada v državnem zboru, lahko namreč parlamentarne preiskovalne komisije poljubno ustanavljata tako, logično, pozicija, kot tudi opozicija. Večina teh komisij, ki so se kot tipičen pseudo-dogodek - Potemkinova vas slovenske državnozborske politike instrumentalizirale v po-osamosvojitveni politični zgodovini na Slovenskem, pa pri svojem delu ni prav uspešna. Vsaj v konkretnem smislu ne. Le redko namreč slišimo za kakšen oprijemljiv rezultat tega preiskovalnega dela, če seveda izvzamemo sejnine, ki jih za to svojo dodatno obremenitev prejmejo izvoljeni predstavniki ljudstva.
Prav danes je tako s preiskovalnim delom pričela komisija, ki bo preiskala, kot predlagatelji pravijo, sporne menedžerske prevzeme in menedžersko zakonodajo. Zahtevalo jo je 40 poslancev iz vrst vladajočih Socialnih demokratov, Zares, Desus, LDS in opozicijskih SLS in SNS. Preiskava se bi naj s pomočjo zunanjega pravnega strokovnjaka osredotočila najprej na pravno področje, ki je veljalo v času prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško, nato pa poskusila priti še dognanja o morebitni politični vpletenosti tedanjih nosilcev javnih funkcij. Pa zaradi tega Igor Bavčar in Boško Šrot kaj slabše spita? Niti ne. Spremembe zakonodaje za nazaj pač ne pridejo v poštev. Kadrovski prepih pa je že pospravil tudi javne funkcionarje na Novi ljubljanski banki in spet Novi kreditni banki Maribor, ki sta te menedžerske prevzeme omogočila.
Na sploh je potrebno ob ustanovitvi vsake nove parlamentarne preiskovalne komisije jemati z nekaj rezerve tudi sam besednjak, kako je ta utemeljena. Kar je za politiko sporno, je za Boška Šrota in Igorja Bavčarja zgolj zakonito. Pa čeprav je res, da je tudi za tako zakonodajo poskrbela prav politika. Toda kakih resnih ambicij, da bi se ta komisija, ki ji bo predsedoval Alojz Posedel iz Zares, posvetila preiskavi politične odgovornosti takratnih zasedb, ali vsaj večin poslancev državnega zbora, ki so to tako imenovano menedžersko zakonodajo uveljavile, seveda ni. To bi bilo namreč nezakonito.
Prav v skladu s črko zakona pa sta za današnjo celodnevno poslansko animacijo in vsakdanji kruhek uslužbencev domačih javnih trobil, ki v službo hodijo kar v poslopje državnega zbora, poskrbeli skupini poslancev iz SDS, SLS in SNS. Na dnevnem redu sta se tako znašli dve zahtevi za odreditev dveh novih parlamentarnih preiskav. Zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave, s katero bi ugotovili morebitne nepravilnosti pri gradnji avtocest v Sloveniji se je s podpisom sicer pridružil še svojeglavi poslanec Franc Pukšič.
Z drugo preiskavo, o kateri je danes govora v Državnem zboru, pa bi in bodo poslanski detektivi preiskovali sum, da se je minister in predsednik Zares Gregor Golobič izognil plačevanju davkov v Sloveniji, sum njegovega klientelizma in koruptivnega ravnanja za pridobitev s strani NLB odobrenih, a slabo zavarovanih posojil, ter sum da je politične zveze izkoristil tudi zato, da je podjetje Ultra pridobilo posle in državna nepovratna sredstva. Za oba predloga po ustanovitvi dveh novih poslanskih preiskovalnih komisij, glasovanja danes, na zadnjem dnevu redne julijske seje državnega zbora, še ne bo. Bo pa skupaj skoraj 10 ur razprave, ki jo lahko tam nekje do pol pete popoldne še spremljate v neposrednem televizijskem prenosu. Če se vam seveda da, gre pač le za eno od Potemkinovih vasi slovenske politike. Nova pa je na sporedu že jutri, ko bo poslanska večina pogoltnila slino in gladko požegnala rebalans letošnjega državnega proračuna. Potem pa bo nekaj časa mir, saj gredo poslanci na počitnice. Toda tako to gre.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s preiskovalnimi komisijami državnega zbora kot Potemkinovimi vasmi domače politike v zobeh poskrbel Tomaž Z.
