Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Politično-ideološki nadzor kulture in zgodovine (3868 bralcev)
Sreda, 5. 8. 2009
tomazza




Ključna šibkost sodobnih parlamentarno demokratičnih ureditev je, če tako kot domovina pač ne premorejo omembe vredne demokratične kulture in tradicije, da se z vsako menjavo izvršne in zakonodajne oblasti nekako na novo prevrednoti tudi odnos do kulture in zgodovine. Gre sicer za dokaj klasičen ideološki razkol med tako imenovano parlamentarno levico in desnico, katerima skupna pa ostaja prav želja po politično ideološkem nadzoru vrednotenja kulture in zgodovine. Tako je žlahtni ministrski izbor Boruta Pahorja na zadnji julijski seji imenoval nove člane sveta Muzeja novejše zgodovine Slovenije in lastni koaliciji v Državnem zboru v potrditev predlagal novo sestavo Nacionalnega sveta za kulturo.

Kadrovskem prevzemu vseh ključnih ideoloških inštitucij v državi smo bili brutalno naglo po nastopu mandata priča predvsem za časa prejšnje, tudi samooklicano desne vlade. Toda ne tudi v primeru Nacionalnega sveta za kulturo, saj je bil ta imenovan še za časa predvsem samooklicano leve vlade Antona Ropa. Za ustanovitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije, katerega sedanji direktor Jože Dežman posebnih težav z ideološkim soobstojem z Janševo oblastjo zaradi svojeglavih in po mnenju nekaterih zgodovinarjev tudi pristranskih stališč do dogajanja v domači novejši zgodovini tako rekoč ni imel, pa je poskrbel Ropov predhodnik, pokojni predsednik Janez Drnovšek.

Že na prvi pogled je sicer videti, da bi moral Muzej novejše zgodovine soditi nekako bolj pod ideološko podstat samooklicane parlamentarne levice. Nenazadnje ga je kot Muzej narodne osvoboditve, pozneje pa se je nekaj časa imenoval tudi Muzej ljudske revolucije že leta 1948 ustanovila Vlada Ljudske republike Slovenije. Prav tako je bil sedanji in od alkohola in samoupravne ideologije spreobrnjeni direktor vrsto let tudi partijski funkcionar. V novih, spreobrnjenih časih pa velja za enega prvoborcev za resnico o krivicah in zločinih zgolj komunistično-partijskega režima.

Toda Jožetu Dežmanu so na direktorskem mestu Muzeja novejše zgodovine dnevi šteti. Po na začetku leta uveljavljeni spremembi ustanovnega akta Muzeja, po katerem se je bistveno spremenila predvsem sestava sveta kot ključnega organa zavoda, je vlada na zadnji julijski seji v svet imenovala štiri nove predstavnike ustanovitelja. To pa so imena, ki se redno pojavljajo v polemikah, ki jih s sebi lastnimi interpretacijami novejše zgodovine redno sproža prav Jože Dežman. Njegovo usodo na Muzeju novejše zgodovine bodo tako na predlog ministrice za kulturo zapečatili Suzana Čurin Radović, dr. Marta Verginella, dr. Božo Repe in dr. Jože Pirjevec. Slednji je denimo proti Dežmanu pred slabimi tremi meseci vložil celo tožbo zaradi obrekovanja in si s tem prislužil njegovo javno opravičilo.

Z imenovanjem novih članov sveta Muzeja novejše zgodovine in postopki, ki mu bodo sledili, bo vlada Boruta Pahorja ponovno prevzela politično-ideološki nadzor nad interpretacijo novejše zgodovine. Svojevrsten paradoks sicer je, da bo ta interpretacija v prihodnje gotovo manj politično pristranska, kot je bila doslej.

Zgodba z Nacionalnim svetom za kulturo je nekoliko drugačna. Nenazadnje naj bi črno na belem po črki zakona šlo za neodvisno telo, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo. Predsednika in šest članov sveta imenuje državni zbor na predlog vlade izmed osebnosti, ki uživajo javni ugled, za pet let in so lahko ponovno imenovani. Njihove ključne naloge pa so, da spremljajo in ocenjujejo vpliv kulturne politike na kulturni razvoj. Da dajejo mnenje k nacionalnemu programu za kulturo in letnim poročilom o njegovem izvajanju. Da obravnavajo predloge zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter tistih, ki zadevajo tudi področje kulture in še da dajejo pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju kulture.

Jedro političnih sporov z Janševo vlado in oblastjo Nacionalnega sveta za kulturo, za katerega sestavo je poskrbela še vlada in koalicija Antona Ropa, je bilo sicer v tem, da naj bi šlo za neodvisen organ. Predvsem zaradi nestrinjanja s kadrovskim obvladovanjem slovenskega kulturnega prostora, je tako iz zgolj deklarativno osebnih razlogov odstopil dolgoletni ravnatelj SNG Drame in predsednik sveta Janez Pipan. Njegovega imena med predlaganimi kandidati sicer ni, so pa v Nacionalni svet za kulturo predlagani režiser Miran Zupanič kot predsednik in pisatelj Mitja Čander, režiserka Meta Hočevar, umetnostna zgodovinarka dr. Barbara Jaki, likovni umetnik Miran Mohar, sociolog kulture dr. Jože Vogrinc ter dramatik Matjaž Zupančič kot člani. Ker pa le ne gre dvomiti, da se aktualna koalicija ne bi obdržala vsaj do naslednje seje državnega zbora, njihovo imenovanje pravzaprav sploh ni več vprašljivo.

Lahko bi torej rekli, da so aktualno vlado in koalicijo v kadrovske spremembe v Muzeju novejše zgodovine in Nacionalnem svetu za kulturo, prisilile demokratične procedure. Prvo je zahtevala sprememba ustanovnega akta, drugo pa potek mandatov. Toda prav zaradi demokratične procedure in menjave parlamentarne oblasti, gre predvsem za politično-ideološki nadzor nad kulturo in zgodovino. Test demokratične zrelosti tokratne oblasti pa je predvsem v tem, da bodo šele prihodnji meseci pokazali, ali se bosta obe ideološki inštituciji še naprej zlorabljali za dnevne politične potrebe.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično-ideološkim nadzorom kulture in zgodovine v domači Republiki v zobeh poskrbel Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Politično-ideološki nadzor kulture in zgodovine
žanja [06/08/2009]

ja.in potem imaš sveže pečenega direktorja Drame...Bana..ki ga tako lepo vidiš v predstavi Tomija Janežiča...ki še zdaj špila...kako osvetljen z reflektorjem...reče...''ta predstava ne sme biti igrana''...in ban ima dve vlogi v predstavi...ena je tudi...kako biti cerkveni kardinal :@) da je imel janežič ogromne probleme glede postavitve uprizoritve na oder verjetno ni potrebno zgubljati besed...
odgovori >>