Nedelja, 30. 8. 2009
bruc
* Nathaniel Mayer je svojo glasbeno pot pričel v šestdesetih letih pri založbi Fortune Records. Detroit je bilo mesto zločina, kjer je vzniknil ta veliki, a na žalost tudi predolgo pozabljeni soul glasbenik. Leta 1962 je kot komaj osemnajstletni mladenič prodrl na popularno glasbeno sceno z velikim hitom, ki se imenuje »Village of Love«. Sledilo je še nekaj podobno uspešnih skladb, kot sta na primer »Leave Me Alone« in »I Had A Dream«, iz leta 63. Sledil je neukrotljiv spor z založbo Fortune Records, tako da je moral Nathaniel Mayer prekiniti sodelovanje. To je na žalost pomenilo, da je v trenutku izginil z glasbene scene. Po letu 66 praktično o njem ni bilo več nič slišati. Glasbena kariera je bila zanj praktično končana. Nepričakovano je v osemdesetih letih posnel skladbo »Raise The Curtain High«. Ko se je med njegovimi zvestimi »feni« že pričakovala vrnitev na koncertne odre, saj je bil v preteklosti znan po energičnih in divjih koncertnih nastopih, je ponovno sledilo njegovo izginotje v getih vzhodnega Detroita.
Toda govorice o energičnem »soulerju« so se nezadržno širile. Pri odlični založbi Norton Records je leta 2002 izšel posnetek »I Don't Want No Bald Headed Woman Tellin Me What to Do«, ki naj bi sicer nastal že leta 1968. Na eni strani singla je bila posneta skladba z vokalom Mayerja, na drugi strani je bil zgolj instrumental. Odmevnost singla za Norton Records je Nathaniela vzpodbudila, da se vrne na glasbene odre. Leta 2004 se odpravi v studio in posname album »I Just Want to Be Held«, ki izide pri slavni »blueserski« založbi Fat Possum Recors. Leta 2007 pri Alive Records izide album »Why don't You Give It To Me«, posthumno pa letos še »Why Wont You Let Me Be Black«. V bistvu gre tudi pri albumu, ki ga bomo poslušali danes, za posnetke iz leta 2007. Na tistem snemanju so se ob skrivnostnem »soulerju« znašli Dan Auerbach iz Black Keys, Matthew Smith, član Outrageous Cherry, Troy Gregory član The Dirtbombs in Dave Shettler iz The Sights. Odmevna imena sodobnega neodvisnega rocka so skupaj z Mayerjem zakrivila zelo groovy in raznolike posnetke.
Na albumu »Why Wont You Let Me Be Black«, ki je letos posthumno izšel pri Alive Records lahko slišimo lepo ukrojene, soulovske, vokalno ekspresivne in hkrati lirično pretkane momente, kot tudi rockovsko neposredne izlete, kot je na primer skladba »Mr. Tax Man«. Prav tako prodorna je blues rockovska epopeja »The Puddle«, ki se raztegne kar na dobrih osem minut. Skladba kljub značilni bluesovski repeticiji ne deluje monotono, ampak prej nasprotno, zelo udarno in prepričljivo. Nathaniel Mayer se za konec albuma predstavi celo v neobremenjeni solo blues izvedbi skladbe »What Would You Do«. Njegov hrapavi vokal pride v tem primeru dobro do izraza, ob spremljavi enostavne, bluesovsko navdahnjene akustične kitare.
Če primerjamo Nathaniela izpred dobrih štiridesetih let, z zadnjimi posnetki, ki jih je zakrivil z rockovskimi prijatelji, lahko ugotovimo, da moč njegovega glasu ni prav nič usahnila, morda je le nekoliko nadgradil soulovsko zamaknjenost, z bluesovsko ostrino in neotesanostjo. Seveda je tudi res, da brez izdatne pomoči prej omenjenih sodelujočih verjetno posnetki ne bi bili tako kredibilni. Ne glede na njegovo dolgotrajno odsotnost, pa je potrebno ugotoviti, da je bil vpliv Nathaniela Mayerja na soul in garažne bende zadnjih dveh desetletij več kot očiten: Detroit Cobras so leta 96 obdelali Village of Love. Njegovo skladbo »Leave Me Alone so igrali The Hard Feelings. The Exiles in Gibson Brothers so posneli njegovo uspešnico »I Had A Dream«. Nathaniel Mayer je po svoji prvi evropski turneji leta 2008, po težki bolezni umrl 1. novembra 2008 v Detroitu.
pripravil Brane Škerjanc
Komentarji
komentiraj >>