Izobrazba oziroma učenje nikakor ne predstavlja zgolj uradnih učnih načrtov in tistih predpisanih predmetov v učbenikih, ki so se jih mladi primorani učiti med točno določenimi šolskimi urami. Takšen tip izobrazbe, ki v današnjem času sicer prevladuje po vsem svetu, je v nasprotju s človekovo svobodo. Obvezno šolanje, ki ga države vsiljujejo mladim, je le ena od metod poseganja v človekovo svobodo. Povzroča zatiranje človekovih talentov in nasilno usmerjanje njegovih izbir. Predstavlja diktatorsko dejanje, saj v človeku uniči svobodno izbiro, kreativnost in njegovo odličnost. Siliti ljudi, da se učijo po točno določenem načrtu in z vsiljenimi predmeti ni nič drugega kot diktatorsko dejanje.
Obvezno in poenoteno izobraževanje v resnici predstavlja umetno poneumljanje množic. Države predpisujejo uradne učne načrte in silijo učence v njihovo izpolnjevanje. Vse tovrstne metode morajo izginiti v procesu kulturne revolucije, ki bo zajela ves svet in bo osvobodila človeški um obstoječe blaznosti, s katero se načrtno prikraja njegov okus, miselnost ter sposobnost ustvarjanja lastnih predstav.
Vse do sedaj povedano še ne pomeni, da bi morali zapreti vse šole in izobrazbi obrniti hrbet, kot si morda zmotno predstavljajo površni bralci. Nasprotno, pomeni namreč, da bi morala družba zagotoviti vse možne vrste izobrazbe in ljudem ponuditi, da si svobodno izberejo, kaj se želijo učiti. To seveda zahteva zadostno število šol za različne oblike izobraževanja, saj njihovo pomanjkanje omejuje človekovo svobodno izbiro in ga sili k izbiri predmetov, ki so pač na voljo. Družbe, ki prepovedujejo ali pa po drugi strani monopolizirajo znanje, so nazadnjaške družbe ter povzročajo nevednost in sovražen odnos do svobode.
Nazadnjaške so zato vse družbe, ki prepovedujejo poučevanje religije v njeni pravi luči, ki monopolizirajo znanje o religijah ali pa ga v procesu poučevanja izkrivljajo. Enake so tudi vse družbe, ki znanje na različne načine tabuizirajo.
Znanje je namreč naravna pravica vsakega živega bitja, za katero ga nihče nima pravice prikrajšati, razen če se zanjo prikrajša sam. Nevednosti in omejenosti bo konec v tistem trenutku, ko bodo vse stvari prikazane v njihovi dejanski luči in bo znanje o njih dostopno vsakomur na način, kot mu to najbolj ustreza.
Brali ste modre besede libijskega voditelja Moamerja Gadafija, ki je pred kratkim obeleževal štirideseto obletnico revolucionarnega prevzema oblasti. Odlomek je priredil in prevedel MatejŠ.
Komentarji
komentiraj >>