OFF NAPOVEDNIK
Sicer je opravičevanje za napačne poteze v preteklosti res predvsem domena Vatikanske palače, tokrat pa se je za tako potezo odločila britanska vlada. Britanski premier Gordon Brown se je namreč, zaradi prejetja peticije, pod katero se je podpisalo 30.000 Britancev, odločil opravičiti se za »nehumano« ravnanje z kriptografom Alanom Turingov, ki je bil ključen pri razvozlanju nemškega sistema šifriranja sporočil Enigma.
Alanu Turingu so po koncu vojne sodile zaradi spolnega odnosa z moškim in ga nato, tako kot mnoge homoseksualne moške, prisilno zdravili z močnimi zdravili, elektrošoki, da bi zmanjšali njegovo spolno slo pa je moral prisilno jemati tudi ženske hormone. Vse to, pa tudi dejstvo, da je izgubil vladno službo, je bilo za Turinga preveč in tako je leta 1954 storil samomor.
Opravičilo je v Veliki Britaniji sprožilo različne odzive. Nekateri menijo, da bi Turingu posthumno morali dati celo plemiški naslov, veliko organizacij za gejevske in lezbične pravice pa pravi, da bi morali opravičilo razširiti na več kot 100.000 ljudi, ki so v zadnjem stoletju doživeli podobno zgodbo, saj se jim zdi narobe, da se predsednik vlade opravičuje samo znanim in javnim osebam
Berete OFF Program radia Študent, ki od Gordona Browna pričakuje opravičila za vse tja, do časa Oscarja Wilda.
OFF PROGRAM
Ob nedavni odločitvi Kolumbije, da sprejme ameriško vojsko v svoje baze, se je predsednik Venezuele Hugo Chavez pričel repenčiti, češ da je namen lahko tudi napad na njegovo državo. Rusi so Venezueli pomagali pri oborožitvi že poprej, sedaj pa so Chavezu namenili še 2,2 milijarde evrov posojila, ki ga bo porabil za nakup vojaške opreme – 92 tankov T-72, helikopterje, bojna letala Suhoj in še raketno obrambo, ki naj bi deželo obvarovala pred morebitnim napadalci.
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je nekdanji tiskovni predstavnici sodišča Florence Hartmann prisodilo 7000 evrov kazni za nespoštovanje sodišča. Hartmannova je v knjigi Mir in kazen in v nekem članku navajala tajne podatke sodišča, ki po njenem mnenju kažejo na sodelovanje med srbskimi oblastmi in poveljništvom vojske republike Srbske, med procesom pa se je odvetniška ekipa izgovarjala, češ da so podatki predhodno že bili objavljeni v različnih javnih občilih. Obtožnica je po mnenju odvetnika Hartmannove zgolj poskus vzpostavitve zakonskega precedensa.
Muntazer al Zaidi, ta čas najbolj priljubljen novinar med nasprotniki Busheve politike, jutri končuje zaporno kazen za met čevlja v nekdanjega predsednika Amerike. V zaporu naj bi bil večkrat huje pretepen, a vojska trditve zanika, ob odhodu na prostost pa ga čaka nova hiša, cvet deklet, ki si želijo poroke s herojem njihovih src, ali bolje njih očetov.
Na prostosti pa je še zadnja od treh vietnamskih blogerk Nguyen Ngoc Nhu Quynh. Oblasti so jih priprle zaradi »nacionalne varnosti«, a večina meni, da oblast želi nadzorovati pretok idej, ki niso v skladu s komunistično ideologijo, le te pa se zlahka pojavljajo na svobodnem spletu, medtem ko klasični mediji za oblast neprijetnih tem naj ne bi objavljali. Neimenovani novinar meni, da so aretacije del vladnih poskusov utišanja disidentov, ki trajajo že nekaj mesecev, v okviru katerih pa so zaslišali več ljudi, med drugim pravnike, predstavnike človekoljubnih organizacij in podjetnike.
Za svobodo novinarskega dela so demonstrirali v Hongkongu, zatem ko je policija v Xinjiangu za nekaj ur priprla in pretepla hongkonške novinarje, ki so poročali o policijskem obvladovanju Hanov, ki so protestirali proti Ujgurom. Hongkonške oblasti so tudi same zaznale nesprejemljivost policijskih ukrepov in pritožbe svojih meščanov posredovale Pekingu.
Več deset tisoč Američanov je v Washingtonu pod okriljem Freedomworks organizacije protestiralo proti Obamovi prenovi zdravstvenega sistema. Ugovori so bili v stilu »rojen svoboden, obdavčen do smrti«, pa »dovolj je bilo socializma v Sovjetski zvezi« in podobno. Zdravstveni sistem že sedaj terja 16 odstotkov BDP-ja Združenih držav, medtem pa je slabih 50 milijonov ljudi nezavarovanih, 25 milijonov pa nezadostno zavarovanih. Po novem sistemu bi bilo zdravstveno zavarovanih 97 odstotkov prebivalcev, Obama pa protestnikom odgovarja, da je odprt za pogovor, nikakor pa ne misli vzdrževati statusa quo.
V Prištini pa se je zbralo več sto ljudi, ki ugovarjajo sporazumu med misijo EU na Kosovu Eulex in srbskim notranjim ministrstvom, ki mu je predhodno sicer neuspešno nasprotovala že uradna Priština. Sporazum po mnenju protestnikov ogroža suverenost Kosova in Srbiji omogoča infiltracijo v notranje zadeve novonastale države. Sporazum je namenjen boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu med sosedama, dodatno pa naj bi okrepil nadzor blaga in ljudi na meji.
Občani Arenys de Munta, vasice v Španiji so se na nezakonitem referendumu s 96 odstotki izrekli za neodvisno in socialno Katalonijo, dasiravno je glasovala slaba polovica prebivalcev. Sodišče v Barceloni je prepovedalo potek glasovanja v občinskih prostorih, saj naj bi bil referendum v nasprotju z ustavo, lokalne skupnosti namreč lahko organizirajo referendume zgolj o lokalnih zadevah, zato je glasovanje potekalo v privatni stavbi. Španski mediji so med tem izvedli javnomnenjsko raziskavo - privržencev neodvisne Katalonije naj bi bilo 19 odstotkov.
Evropski poslanec Lojze Peterle se je na političnem biroju Evropske ljudske stranke zavzel za odpravo vizumov za državljane Bosne in Hercegovine. Peterle pravi, da ga skrbi dejstvo, da se na takoimenovanem Zahodnem Balkanu za nekatere države vizumi odpravljeni, za druge pa ne, kar naj bi povzročilo diskriminacijo, še posebej v Bosni in Hercegovini. Za Radio Študent je Peterle takole pojasnil svojo pobudo, na koncu pa zapadel v rahlo kontradiktornost:
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič označuje nekatere predloge osnutka zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za grob poseg v socialni in ekonomski položaj delavcev. To naj bi kazalo na dejstvo, da nekateri še vedno razmišljajo po starem, kot se je izrazil Semolič. Sindikati se bodo tako uprli nameri zniževanja nadomestil za začasno zadržanost z dela in se glede tega ne bodo pogajali. Predlog osnutka zakona predvideva, da se bolniško nadomestilo zaradi zadržanosti z dela z 90 odstotkov zniža na 75, nadomestilo zaradi zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela pa z 80 na 65 odstotkov. Svetovalec ministra za zdravje Martin Toth je že dejal, da sprememb na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja mimo soglasja s socialnimi partnerji ne more biti.
Komentarji
komentiraj >>