Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

Printer Friendly Page
Življenjsko sestradani (4621 reads)
Wednesday, 23. 9. 2009
IdaH



Mlada fotografinja Špela Volčič je naslov svoje nove serije Panis Nostrum – v prevodu Naš kruh – vzela iz dela znane molitvice Panem nostrum cotidianum da nobis hodie – Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Brez cinizma do religije in brez eksplicitnih religioznih dimenzij, z dobro mero gurmanskega odnosa do življenja, se umetnica oprime obredne situacije lomljenja kruha, ki povezuje neko skupnost v bivanjsko enoto. Za serijo je izmed 120 del v Milanu prejela nagrado Kulturne asociacije in imela samostojno razstavo v Fabbrica del Vapore. Volčič je študirala fotografijo v Milanu, ker je tovrstni študij na visokošolskem nivoju pri nas še zelo v povojih.

Kljub visoki tehnični dovršenosti serije, lahko delo na nek način opredelimo kot študentsko. V prvi vrsti namreč govori o novih oblikah družinskega življenja oziroma cimrovanja, ki je dobro znano tudi ljubljanskim študentom. Osnovna družinska celica v tem obdobju za nekaj časa postanejo ljudje, s katerimi živiš in ne tisti, ki so ti določeni z geni ali drugimi družbenimi konvencijami.

Vsako posamezno delo v seriji sestavljajo štiri fotografije. Tihožitje s kruhom iz dveh perspektiv, ki ga je spekel eden izmed sedmih stanovalcev – študentov v stari milanski vili, kjer je živela tudi fotografinja, in dveh doprsnih portretov študentov in študentk: an-face ter od zadaj. Gre za neke vrste manifestacijo obrednih dimenzij, ki jih podoživijo študentje v mali hišni skupnosti. Ti prihajajo iz različnih evropskih držav, so predstavniki nove generacije in jim migracija znotraj Evrope pomeni del vsakdana. Ne sprašuje se več po smislu identifikacije z evropskimi idejami ali s simboli, ki naj bi opredeljevali novo, pan-evropsko identiteto, ampak preprosto in nedolžno, pa tudi nekritično živijo pozitivne aspekte tega povezovanja.

Volčič iz svojih modelov ni izvlekla le okusnega kruha in izvirnih receptov, ki so pripisani k vsakemu izmed štiridelnih portretov, pač pa tudi izjemno neposrednost, ki doprsne gole portrete spravi na rob androginosti. Čeprav naj bi na nekem nivoju govorili o identifikaciji z družbenimi konvencijami, so na vizualnem nivoju dobesedno do golega slečeni vse družbene navlake, tudi družbenega spola.

Pomemben del pripovedi, ki jo vsebuje serija, govori tudi o ekološkem, zavestnem in gurmanskem uživanju hrane. Ob tem se nemudoma spomnimo na film Naš vsakdanji kruh avstrijskega režiserja Nikolausa Geyrhalterja iz leta 2005. To je dokumentarec o industrijski pridelavi hrane, sestavljen iz statičnih posnetkov živalskih in rastlinskih farm. Film je brez besedila ali glasbe, le z zvokom milijonov čivkajočih piščancev in pokanja svinjskih krempljev. Nem, a grozljivo izpoveden. Ritem pa mu daje neizprosni tekoči trak, na katerem živali umirajo. V podobno smer nenarativnega dokumentarca je razvila svoje prizore tudi kanadska režiserka Jennifer Baichwal v filmu Manufactured Landscapes iz leta 2006.

Špela Volčič se v fotografski seriji najbolj približuje narativnemu dokumentarcu We Feed the World avstrijskega režiserja Erwina Wagenhoferja, v katerem razlaga pripoved o agronomiji, genetskem inženiringu in pesticidih. Domača peka kruha z električnim pekačem, ki jo ponazarja serija, je torej odraz dveh družbenih situacij. Na eni strani vedno višjih cen osnovnih živil in z njo pogojene revščine v Evropi, ki ni podhranjena, a je soočena z vedno večjim družbenim prepadom med bogatimi in revnimi. Na drugi strani pa govori zgodbo o industrializaciji. O zavedanju, da je vračanje k primarnejšim načinom prehrane in zavračanje masovno pridelanih produktov, kot je industrijski kruh, način razvijanja manjših skupnosti, ki niso podvržene mlinskemu kamnu globalizacije.

Fotografinja je prizore posnela izjemno tehnično dovršeno na diafilmu velikega formata, ki ga je v visoki resoluciji reproducirala v digitalni print. Ravno zaradi tega visoko estetskega efekta projekt ne deluje kot neka ekološko aktivistična izjava, temveč prej kot igriva - glede na to zgodbo in pripoved o nečem svetem, o nekem čistem odnosu do bivanja, o obrednosti in primarni naravi. Kakor koli se zdijo tovrstne težnje retrogardne ali nenavadne, ne moremo zanikati njihovega pozitivnega učinka na želodec in posledično užitek. Videz hrane je poleg vonja in okusa ena od treh sestavin gurmanskega užitka, zato smo ob omenjeni seriji že za eno tretjino siti.

Voljne kose kruha je v Galeriji Photon jedla Ida H.


Comments
comment >>

No time to post manufacturing blogs for radiostudent.si?
Shawnee [24/11/2018]

Hi! Great manufacturing content on your site! You know, businesses build organic traffic from their blog, and we feel that you could use a little boost, since you are not blogging weekly yet. Blogging takes a lot of time, energy and effort, and we have just the team to come up with awesome writing you are looking for. You can have your new article to post on your website starting at $10 in as little as 5 days! Check out our work and reviews here: http://bit.ly/seowriters Thanks for your time, Enjoy the rest of your day. Shawnee Questions? Send a message to our support site or check out the FAQ. You are receiving this email because the contact form at radiostudent.si is open to the public.
Reply to This >>