OFF NAPOVEDNIK
Kitajskim oblastem ni dovolj gospodarska rast za vsako ceno, tudi za ceno človeških življenj in uničenega okolja, ampak meri precej višje. Natančneje, do oblakov. Bliža se namreč praznovanje šestdesete obletnice ustanovitve ljudske republike Kitajske, ki bo potekalo prvega oktobra, slabo vreme pa bi lahko pomenilo, da bogovi komunistični partiji niso naklonjeni. Zato bodo letalske sile z osemnajstimi letali na območju Pekinga poškropile kemikalije za razpršitev oblakov, s posebnimi vozili pa bodo skušali razpršiti meglo. Meteorolog v letalskih silah Cui Lianqing je dejal, da bo to največji poskus umetnega vplivanja na vreme v kitajski zgodovini.
Lepo vreme je nujno potrebno, da se bodo v soncu lepo bleščale čelade in orožje nepregledne množice vojakov, ki bodo korakali v okviru vojaške parade, prirejeni pa bodo tudi plesni in pevski nastopi. Vreme so Kitajci spreminjali že lani, ob otvoritvi Olimpijskih iger, sedaj pa je to še bolj pomembno, saj mora oblast poskrbeti za svoj čedni imidž. Edino to je tudi pomembno. Imidž, saj vsebine komunizma že dolgo ni na spregled.
Berete deževen in meglen OFF Program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Po tem, ko se je honduraški odstavljeni predsednik Manuel Zelaya po treh mesecih v tujini uspešno pritihotapil v Honduras in se skril v brazilski ambasadi v središču glavnega mesta Tegucigalpe, je prišlo do spopada med približno štiri tisoč njegovimi privrženci in policijo. Vojska je nato poslopje obkolila, brazilskemu veleposlaništvu pa so že prekinili dobavo vode in elektrike ter telefonske zveze. Letališča so zaprta, v veljavi pa je tudi policijska ura. Sedanji predsednik Roberto Mičeleti sicer sedaj pravi, da je Zelaya lahko v državi in se je z njim pripravljen pogajati, vendar pod pogojem, da sprejme predlog, da bodo predsedniške volitve izvedene devetindvajsetega novembra.
Mičeleti je tudi zanikal, da načrtuje napad na brazilsko veleposlaništvo, znotraj katere naj bi se nahajalo okoli sedemdeset Zelayevih podpornikov. Brazilijo je pozval, naj Zelayi podeli azil ali pa ga preda oblastem, Brazilija pa je že pozvala Varnostni svet Združenih narodov k sklicu izrednega zasedanja o razmerah v Hondurasu, saj je zaskrbljena za varnost svojega osebja in Zelaye.
Začenja se štiriinšestdeseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, splošne razprave pa se bo udeležilo okoli sto trideset predsednikov držav in vlad. Slovenski dres nosita predsednik Danilo Tűrk in zunanji minister Samuel Žbogar. Govorilo se bo o gospodarski krizi, iranskem jedrskem programu in podobnem. Ob robu zasedanja naj bi se srečala tudi ameriški in ruski predsednik, Barack Obama in Dmitrij Medvedjev. Voditeljema naj bi se takrat predstavilo poročilo o stanju pogajanj o nasledniku pogodbe o zmanjševanju strateškega orožja - Start.
Samuel Žbogar je novinarje seznanil z novo mednarodno pobudo Slovenije, ki predvideva ustanovitev posebne skupine majhnih držav. Te naj bi skupaj pomagale do soglasja o ukrepih proti podnebnim spremembam. Skupina bi bila nekakšna skupina G, Žbogar pa je o tem že govoril z nekaterimi drugimi predstavniki, kolegoma z Zelenortskih otokov in Nove Zelandije, na vrsto pa bo prišel tudi islandski zunanji minister.
Več o zasedanju Generalne skupščine in dogajanju v ZDA dogajanju v Združenih državah Amerike nam je povedala naša poročevalka Lidija Poljaček:
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z Obamo in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom dejal, da je pripravljen na nadaljevanje pogajanj s Palestinci, a le pod pogojem, če bodo Palestinci opustili zahtevo po predhodni zamrznitvi gradnje judovskih naselij. Palestinska stran vztraja pri pogoju, za Netanjahuja pa to ne pride v poštev. Abas vztraja, da mora biti podlaga za mirovni proces izraelsko priznanje, da mora priti do umika na meje s četrtega junija 1967. Gibanje Hamas srečanje obsoja in poudarja, da Abas ne predstavlja vseh Palestincev, temveč le gibanje Fatah. Tristranski vrh je bilo prvo srečanje izraelskega premierja in palestinskega predsednika, odkar je Netanjahu postal premier konec marca letos.
Nemški predsednik Horst Kőhler je podpisal zakon o ratifikaciji Lizbonske pogodbe. Oba domova sta jo potrdila že lani, vendar se postopek ratifikacije ni mogel zaključiti zaradi pritožbe na ustavno sodišče. To je ugotavljalo skladnost Lizbonske pogodbe z nemško zakonodajo, razsodilo pa je, da zahteva sprejetje zakona, ki bo nemškemu parlamentu dal večjo posvetovalno vlogo na področju evropskih zadev. Zakon je bil sprejet ta mesec, kar je predsedniku Kőhlerju omogočilo podpis zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe. Te niso ratificirali le še na Irskem, Poljskem in na Češkem. Na Poljskem in Češkem morata ratifikacijo le še podpisati predsednika.
Državni zbor je opravil tretje branje predloga zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki ga je predlagal Vili Trofenik iz Zaresa. Trofenik je dejal, da je treba z dodatnim obdavčenjem onemogočiti izplačila neupravičenih nagrad in ekscesno nagrajevanje poslovodstev v času krize, hkrati pa naj bi se tako kriza lažje sanirala. Po predlogu bodo dodatno obdavčeni tisti, ki vodijo ali nadzorujejo podjetja, ki prejemajo državno pomoč zaradi krize, 49-odstotni davek pa bodo plačali tisti, ki prejemajo plače višje od 12.500 evrov in letne nagrade nad 25.000 evrov. Predlog podpirajo tudi v opozicijski SDS.
Nevladne organizacije, Umanotera, društvo Focus, Greenpeace Slovenija in No excuse so predstavile kampanjo Ukrepaj zdaj. Z njo pozivajo premierja Pahorja, naj se osebno udeleži koebenhavenske podnebne konference, ki bo decembra. Več o kampanji lahko izveste na spletni strani www.ukrepajzdaj.org, o njej pa smo govorili z direktorico Umanotere, Vido Ogorelec:
Društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Ekokrog je na tiskovni konferenci predstavilo dokaz, da je podjetje Lafarge Cement zadnjih pet mesecev delovalo nezakonito. Več tej nezakonitosti nam je povedal Uroš Macerl iz Ekokroga:
Slovenska filantropija je organizirala posvet v okviru projekta »Mladim migrantom prilagojeni programi integracije«. Več o projektu nam je povedal Franci Zlatar, vodja centra za psihosocialno pomoč beguncem, ki deluje znotraj Slovenske filantropije:
Komentarji
komentiraj >>