OFF NAPOVEDNIK
»Na mladih svet stoji,« pravijo naši dedki in babice. Rek je bojda kar univerzalno razširjen, tako se da njegove uporabe poslužujejo tudi naši sosedje Madžari, ki jim v prihodnosti grozi, da bo uporabo reka spremljala kar malo negativna konotacija. Madžarski srednješolci so velikega impotenteža Adolfa Hitlerja, ki je svoje posteljne probleme hotel skompenzirati z velikostjo svoje Njemačke, uvrstili med najbolj priljubljene zgodovinske osebnosti. Pozor pozor, mlade Madžare vleče skrajno desno!
Stanje pa le ni tako alarmantno, saj prvo mesto v srcih mladih upov zaseda nihče drug kot kralj Matjaž, nemški diktator pa zaseda šele šesto mesto. Dolfi, kar obračaj se v grobu in melji, kje hudiča se je zalomilo, da še vedno nisi številka ena, pa čeprav v srcih mladih Madžarov.
OFF PROGRAM
Naši laški sosedje se posepešeno pripravljajo na prevzetje žezla v stari dami Evropi. Menarodna nevladna organizacija Amnesty International pa meni, da je njihov način pripravljanja na veliko nalogo zgrešen. Amnestijevci so naše sosede pozvali, naj področje človekovih pravic v svoji velikosrčni politiki postavijo na malo vidnejše mesto. Italijansko predsedstvo mora po mnenju Amnesty International prevzeti pobudo pri oblikovanju nove agende Evropske unije za človekove pravice in tako postati glavna borka za človekove pravice. Kot šefica velike Unije pa naj bi uvedla odgovornost za spoštovanje človekovih pravic znotraj razširjene Unije.
Apel Amnesty International zveni kar majčkeno utopično glede na to, da je naslovljen na državo, kjer kljub temu da državljane povezuje ljubezen do pašte in so po besedah mogotca mogotcev, premiera Berlusconija, vsi enaki, so nekateri privilegiranci bolj enaki od drugih. Berlusconi, kreator doktrine o enakejših bi lahko rekli.
Ostarela dama, nekdanja predsednica Republike Srbske Biljana Plavšič, pa je bila v preteklosti pristašinja zgodovinsko znane hitlerjanske doktrine o vrednih in nevrednih življenja. Zaradi svoje genialne izvedbe doktrine je bila februarja pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsojena na enajst let zapora. Padla pa je tudi že odločitev, kje bo siva glava preživljala svojo kazen – na Švedskem. Svoje domovanje na severu Evrope si je zaslužile s čiščenjem na področju Bosne in Hercegovine. Da ne bo pomote, metle in čistila pri tem čiščenju niso igrale prav nobene vidnejše vloge.
Američani žanjejo uspehe svojega opravljanja funkcije svetovnega policaja. Palestinski voditelj Jaser Arafat je sporočil, da bodo palestinske oblasti in Palestinska osvobodilna organizacija gor, dol in počez uresničevala vsakršno odločitev o prekinitvi ognja z izbranim narodom Izraelom. Arafat se je o zadevi namreč pogovoril s člani izvršilnega odbora PLO in gibanja Fatah.
Izraelska vojska je kmalu po Arafatovih pogovorih s svojimi dečki v maniri prave akcije, ki vključuje helikopter napadla hišo Adana al Gule, vojaškega vodje brigad Ezida al Kasama, oboroženega krila skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Zaželjenega osebka ni bilo doma. Da pa ves trud le ne bi bil zaman, so izraelski vojaki štirim Palestincem vendarle skrajšali življenje.
Američanom se je nasmehnila sreča tudi drugje. Natančneje v Kambodži. Ta je z ZDA ubogljivo podpisala dvostranski sporazum o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Kamboški zunanji minister Hor Namhong se je po podpisu sporazuma z ameriškim veleposlanikom čutil dolžnega pojasniti vzroke svojega početja. Ne, niso ameriški dolarji tisti, ki so roko ministra gnali, da pristisne avtogram na sporazum! Minister je prepričan, da vloga, ki jo briljantno igra Washington v boju proti zloglasnemu terorizmu, opravičuje imuniteto Američanov pri sojenjih zločincem proti človečnosti. Protislovje v tem stavku je več kot očitno.
Za ameriške dolarje pa ob nepodpisu dvostranskega sporazuma mogoče ne bodo prikrajšane bodoče vzhodnoevropske članice zveze NATO. Ukinitvi ameriške vojaške pomoči se bomo srečni bodoči člani militarne zveze izognili, če bo ameriški kongres sprejel zakon, s katerim bodo iz sankcij poleg članic NATA izvzete države, ki jih vstop v zavezništvo še vedno čaka. Od sedmih bodočih članic NATA je samo Romunija podpisala sporazum z velikim bratom, vendar je sedaj sporočila, da ga ne bo ratificirala, dokler Evropska unija in ZDA ne bosta dosegli kompromisa o tem vprašanju. Romuni, dolarje boste najbrž obdržali v vsakemn primeru.
Veliki mali Bush vestno opravlja svoje delo svetovnega nadzornika tudi v Liberiji. Charlesa Taylorja, predsednika Liberije je pozval k odstopu, saj se le tako lahko po njegovem mnenju konča 14-letno klanje. Liberijski uporniki skušajo že tri leta s stolčka vreči predsednika, ki ga Združeni narodi sumijo vojnih zločinov. Taylor je trmast kot mula, po novem zavija kot pokvarjena kaseta in ponavlja znova in znova, da ne bo sestopil s presedniškega položaja, če obtožb za vojne zločine proti njemu ne opustijo. Pri tem se požvižga na dejstvo, da je zaradi njegove trme brez strehe nad glavo ostalo okoli 250. 000 prebivalcev Monrovie, ki ji povrh vsega primanjkuje pitne vode, pa tudi nalezljive bolezni čakajo na priložnost, da skočijo iz zasede.
Liberijci čakajo na učinek ameriških posegov v njihovo politiko. Kaj pa se dogaja v tej obljubljeni deželi? Iz San Diega poroča Lidija Poljaček.
/////////////////////////////////////////////////////////
V Evropi se še vedno razpravlja o njeni prihodnosti. V javno razpravo, ki v futuristični obliki videokonference na to temo že cel teden poteka po evropskih državah, se je danes vključila tudi naša deželica. Med razpravljalci v Ljubljani bodo zunanji minister Dimitrij Rupel, rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger ter predstavnik uprave Pivovarne Union Marijan Mir. Namen video razpravljanja in kazanja predstavnikov držav pa je povezovanje 28-ih držav, sodelujočih pri delu evropske konvencije, ki je pripravila osnutek evropske ustave. Evropa, kaj pa sedanjost?
Danes je veseli dan za del represivnega aparata naše deželice. Na koledarju je namreč napisan dan slovenske policije. Kleni branitelji črke zakona so si 27. junij izbrali za čisto svoj praznik v spomin na osamosvojitveno vojno, ko so se uprli agresiji Jugoslovanske ljudske armade. Na ta dan leta 1992 so se pogumne policijske enote z JLA spopadle na mejnem prehodu Holmec.
Slovesnosti ob dnevu policistov trajajo že ves teden, danes pa bo za »cream de la cream« minister za notranje zadeve sprejel direktorja policije Pogorevca. Policija je bogatejša za eno Radotovo ustno pohvalo, Rado pa za zbirko simbolov in označb slovenske policije, ki jih je Pogorevc velikodušno izročil ministru.
Komentarji
komentiraj >>