Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Amira Medunjadin & Merima Ključo!!! (2477 bralcev)
Sreda, 30. 9. 2009
MarioB



AMIRA MEDUNJADIN & MERIMA KLUČO, 29. 9. '09; Klub Cankarjevega doma, Ljubljana

* Prvi koncert jesenskih Cankarjevih torkov je minil v znamenju še ene premiere, o kateri pa pred koncertom nismo ničesar vedeli. Gre namreč za to, da je bil to sploh prvi skupni koncert Amire Medunjanin in Merime Ključo s predstavitvijo albuma Zumra. Kot je povedala Amira med samim koncertom, v domovini na njuno početje precejšnje modernizacije sevdalink ne gledajo naklonjeno. Še enkrat se je torej potrdila stara modrost, da nihče ni prerok v lastni domovini.

Oceno sinočnjega koncerta se nam je zdelo pomembno začeti prav s tem podatkom iz dveh razlogov. Prvi je delno že omenjen - gre za nenaklonjenost domače sredine k ustvarjanju uveljavljenih in tudi širše poznanih umetnic, in le predstavljamo si lahko, da jima najbrž ni preprosto živeti in ustvarjati v nerazumevajočem okolju pod pritiskom ali celo stigmo “drugačnosti”. Drugi razlog se nanaša na sam nastop, iz katerega ni bilo niti slučajno zaznati, da gre za njun prvi skupni koncert.

Amira in Merima sta namreč kot kakšni stari prijateljici in sodelavki, ki to počneta že leta, izpeljali krasen, intimističen recital sevdalink, ki je v kar nekaj trenutkih postregel s presežki, tako čustvenimi, kakor izvajalskimi, najbolje pa je bilo, ko so se oboji ujemali. Takšna je bila denimo izvedba pesmi Mehmeda majku budila, ki je s sugestivno vokalizacijo in modernističnimi zvenenji harmonike, ki je skušala priklicati občutek mučnega vzdihovanja junaka pesmi Mehmeda, ponazorila popolnoma nov pristop h gradnji sevdalink. Pesem je namreč delovala kot kak odrsko-glasbeni komad, ki se poslužuje tako tradicionalnih kot tudi modernih prijemov, v skupnem seštevku pa daje veliko več in postane samosvoja glasbeno-scenska oblika.

Glasbenici sta koncert zasnovali kot dobesedno predstavitev albuma Zumra, saj sta igrali in peli pesmi v istem zaporedju kot so zapisane na albumu, sedem pesmi v prvem in sedem v drugem, v dodatku pa sta eno ponovili. Spet se je pokazala stara resnica, da šele koncertna izvedba dokončno potrdi moč in veščino glasbenikov, saj se je album Zumra v koncertni različici razkril kot docela premišljeno delo, ki z dinamiko, variiranjem pristopov ter sevdalink z nekaj makedonskimi in srbskimi pesmimi uspešno pripoveduje zgodbo o moči tradicionalnih pesmi, ki v modernistični preobleki le pridobijo na veljavi in sporočilnosti.

Odlično ozvočen koncert je celo za trohico prekosil imenitno albumsko produkcijo; Amirin vokal je izžareval notranjo energijo in predanost, Merimina harmonika pa je dobesedno dihala in sopla, kot da bi šlo za živo bitje. Glasbenici sta koncert popestrili z občasnimi zgodbami o kaki pesmi ali pa o tem, kako so nastali njuni aranžmaji oziroma novo videnje dediščine. Kljub spoštljivi tišini, ki je spremljala njuno igranje in petje – če seveda odštejemo gromke aplavze – sta pripravili nič kaj resnoben ali patetičen, pač pa zabaven in ganljiv,ter predvsem sproščen večer, kot da bi šlo za nastop pred starimi in dragimi prijatelji.

S sevdalinkami si je dušo privezoval Mario Batelić.


Komentarji
komentiraj >>