Sosednja država Hrvaška se je do sredine septembra pri pridruževanju z Evropsko Unijo soočala predvsem s težavno severozahodno sosedo. Potem ko je Slovenija le umaknila blokado, pa pri hrvaškem pridruževanju v Evropsko Unijo na plano prihajajo vsebinsko veliko bolj resni in morda celo težje rešljivi problemi. Če je bila slovenska blokada hrvaških pristopnih pogajanj politična muha brez repa in glave, pa so težave, s katerimi se sooča Hrvaška pri pravosodju, konkurenčnosti in naravovarstvu rak rana hrvaške pogajalske skupine.
Na današnji pristopni konferenci je Hrvaški uspelo zapreti pet in odpreti šest poglavij. Evropska komisija najbolj problematizira dve poglavji. Pri poglavju o konkurenčnosti je najbolj problematično preoblikovanje hrvaških ladjedelnic, pri poglavju o pravosodju in temeljnih pravicah pa hrvaško sodelovanje s haaškim tožilstvom. V tem tednu je hrvaška vlada skušala rešiti oba najbolj pereča problema, a sta se oba poskusa končala neuspešno. Na javni razpis za posamezen nakup šestih ladjedelnic sta se prijavila zgolj dva kupca, ki sta oddala ustrezno ponudbo. V pričetku tedna je Hrvaško ponovno obiskal tudi glavni tožilec haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju Jugoslavije, Serge Brammertz, ki je ponovil znane zahteve po izročitvi topniških dnevnikov iz vojaške operacije Nevihta. Evropska komisija namreč ni edina, ki zahteva pravosodno reformo, poglavje o pravosodju najbolj glasno blokirata Velika Britanija in Nizozemska, ki od Hrvaške zahtevata polno sodelovanje s tožilstvom.
Več o tem, kaj je glavni haaški tožilec Brammertz počel v hrvaški prestolnici, pa njegova tiskovna predstavnica, Olga Karvan:
Delovega dopisnika iz Zagreba, Roka Kajzerja, pa smo vprašali, kako vidi hrvaško sodelovanje s haaškim tribunalom.
Podobno vprašanje smo naslovili tudi na hrvaškega političnega analitika Davorja Gjenera, ki razloge za zadnje zaplete vidi predvsem v ravnanju Haaga.
Gjenero je v nadaljevanju svojo misel o hrvaških izpolnjenih pogojih do Haaga in spornem ravnanju mednarodnega sodišča za zločine na področju bivše Jugoslavije še bolj razdelal.
Če je za Gjenera vprašanje sodelovanja s Haagom drugorazredno, pa Delov dopisnik Kajzer vidi hrvaško kooperativnost z mednarodnim sodiščem kot izjemno pomembno.
O domnevni hrvaški manipulaciji s topniškimi dnevniki smo vprašali tudi tiskovno predstavnico tožilstva v Haagu, Olgo Karvan:
Drugi ključni problem, ki Hrvaški še otežuje pot v Unijo, je restrukturiranje hrvaških ladjedelnic. Kako so se onstran jugovzhodne meje lotili tega vprašanja, nam je objasnil Rok Kajzer:
O privatizaciji ladjedelnic smo se pogovarjali tudi z Davorjem Gjenerom.
Hrvaški politični analitik in publicist je objasnil, zakaj se Hrvaška vprašanja ladjedelnic ni lotila prej. Tudi tokrat ne gre mimo Slovenije.
Poklicali smo še Sindikat kovinarjev Hrvaške. Njegov predsednik, Vedran Dragičević, nam je povedal, kako sindikat sprejema zahteve evropske komisije po privatizaciji ladjedelnic.
V nadaljevanju nam je predsednik Sindikata kovinarjev orisal težavne razmere, v katerih se ladjedelniški delavci soočajo na Hrvaškem.
Na koncu pogovora nam je Dragičević pojasnil tudi, kako si hrvaška vlada po svoje razlaga ladjedelniško zahtevo Unije.
Roka Kajzerja z Dela smo vprašali, kako na obe odprti vprašanji – sodelovanje s haaškim tribunalom in privatizacijo ladjedelnic – gleda hrvaška javnost.
Poročevalec Evropskega parlamenta, avstrijski evro poslanec Hannes Swoboda, pa je na začetku našega pogovora ocenil konec slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj:
Tudi Swoboda je ocenil rak rano hrvaških pogajalcev – ladjedelnice in pravosodje:
Za konec pa smo evroposlanca Swobodo povprašali, ali so napovedi, da bo Hrvaška leta 2012 pripravljen za vstop v Unijo, preveč optimistične:
Iz besed naših sogovornikov lahko sklepamo, da Hrvaško čakajo še težke strukturne spremembe, ki jih je do sedaj prikrival skorajda otročji spor s Slovenijo.
Kultivirala sta vas Nejc in Igor.