OFF NAPOVEDNIK

Jesenska otožnost je zaobšla Albanijo, ki si želi stoletnico rojstva Matere Tereze obeležiti s prevzemom njenih ostankov iz Indije in ponovnim ceremonialnim pokopom na domačih tleh. Sicer domača tla pojmujejo širše, saj je bila nobelova nagrajenka za mir, ki je svojim varovancem v času bolezni zanikala jemanje zdravil, ker naj bi jih lahko ozdravila le božja roka, rojena v Skopju. Makedonija, vajena grških teženj po lastninjenju njihovega prostora in zgodovine, se tokrat ne počuti ogrožene.

Albanske oblasti so v paketu prošenj za posmrtne ostanke eno poslale tudi na Francosko, od koder želijo prejeti preostanke svojega edinega kralja Ahmeta Zoge, ki je kraljeval med leti 1928 in 1939. Preostanki kraljeve dinastije Muhhamada Alija, ki je posodobila Egipt in mu vladala od začetka 19. stoletja vse do revolucije leta 1952, pa zaenkrat ostajajo v Egiptu, saj so te Albance Egipčani vzeli za svoje.

OFF PROGRAM

Mednarodna vojaška vaja zračnih sil NATA in njenih zaveznic, ki naj bi te dni potekala v Turčiji, je zaradi nesoglasij preložena. Turčija, sicer redka muslimanska država z zglednimi odnosi z Izraelom, je slednji odrekla sodelovanje na vojaških vajah, čeprav to počneta od podpisa dogovora o vojaškem sodelovanju iz leta 1996, razlog pa je izraelska ofenziva nad Gazo konec prejšnjega leta. Združene države in Italija sta odpovedali sodelovanje na vajah kot izraz nestrinjanja, Turki so vaje preložili, diplomatskemu parketu pa preostaja naloga glajenja spora.

Državna sekretarka Združenih držav Amerike, Hillary Clinton, je obisk v Evropi med drugim izkoristila za žuganje Iranu in Afganistanu. Dasiravno so se šeststranski pogovori o iranskem jedrskem programu začeli s prvim dnem v mesecu in takrat dogovorili o pregledu novega obrata za bogatenje urana s strani inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo konec meseca, je Clintonova Iranu zabrusila, da "mednarodna skupnost ne bo čakala v nedogled na dokaze o pripravljenosti Irana za izpolnitev mednarodnih obveznosti". Kot da Združene države ne bi sodelovale v pogovorih. Od izbranca afganistanskega ljudstva, ki zaradi ponovnega štetja glasovnic avgustovskih volitev še kar ni znan, pa pričakuje večjo zavzetost pri delu in boljše odnose - ne le s svojim ljudstvom in svojo vojsko, ampak tudi z Združenimi državami Amerike. Kot da Hamid Karzai, najverjetneje izbranec tokratnih predsedniških volitev pod kožo ni dovolj ameriški.

Somalijska al Shabab - skupina, ki drži večino države v svojih rokah - obtožuje uradni Mogadiš in Kenijo, da v severovzhodnem delu Kenije novačita vojake somalijske narodnosti za boj proti islamistom. To potrjuje več neuradnih izjav, kot tudi družine mladostnikov, ki že več tednov pogrešajo svoje sinove, oblasti pa informacijo zanikajo. Kenija je danes zaprla mejo s Somalijo, češ da al Shabab pripravlja napade na njihove enote. Predstavnik al Shababe, Šeik Ali Dheere, je zatrdil, da so kenijski napori zatrtja muđahadinov jalovi.

V Šinjiangu, vzhodni provinci Kitajske, domovanju Ujgurov in v zadnjih desetletjih milijonov Hanov, je v preteklih mesecih med protestniki umrlo dvesto ljudi. Protesti med Ujguri in Hani so se pričeli zaradi manjšega spora v neki trgovini, ki se je končal s smrtjo, rezultiral pa v vstaji Ujgurov za večjo avtonomijo, po trditvah uradnega Pekinga pa je bila namenjena vzpostavitvi samostojnega Vzhodnega Turkestana. V prvem sodnem procesu po vstajah je na smrt obsojenih šest posameznikov, ki naj bi netili sovraštvo, uničevali tujo lastnino in kradli, eden - ta, ki je izdal preostale - pa je dobil dosmrtno zaporno kazen. Vsi so ujgurske narodnosti.

V italijanski kasarni severno od Milana je neidentificirani mož, predvidoma emigrant Libije, v policijsko postajo zalučal bombo, ki pa je poškodovala enega karabinjerja, resneje pa samega napadalca. Motiv in sporočilo napada zaenkrat nista znana, očividci pa trdijo, da je napadalec ob napadu vzklikal neka gesla, nekateri so jih razumeli kot poziv k odhodu italijanskih vojakov iz Afganistana, kar vodja policije zanika.

Evropska komisija je potrdila uporabo treh cepiv proti različno imenovani gripi, ki jih proizvajajo farmacevtski giganti Baxter, Novartis in GlaxoSmithKline. Evropski ministri za zdravje se dogovarjajo o strategiji uporabe teh cepiv v približujočih se hladnejših mesecih, ko naj bi se na celini razširila gripa. Uporabo uradne institucije predlagajo predvsem rizičnim skupinam, torej starejšim in mlajšim, čeprav evropska agencija za zdravje obenem opozarja, da so informacije o varnosti cepil omejene. Neodvisni eksperti na področju zdravil so zgroženi nad anarhijo, ki naj bi vladala pri sprejemanju teh novih cepiv, menijo še da so negativne posledice za zdravje daljnosežnejše od gripe same. Razvite države so se prav tako dogovorile s proizvajalci o nakupu več sto milijonov doz cepiva za države tretjega sveta.

Cveta Zalokar Oražmova, poslanka Zares-a, že drugo zaslišanje na vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi z afero Patria, po domače Svarun, pojmuje kot pritisk na kritične politike, kot se sama pojmuje in novinarje, saj je bil na zaslišanje pozvan tudi novinar RTV Slovenije. Ali ne gre prej za nevednost tožilstva nam bo odgovorila sama Oražmova:


Na javni radioteleviziji Slovenije se je v razvedrilnem programu Hri-Bar zgodila cenzura s strani vodstva zavoda. Liberalna akademija je v zvezi s tem ponovno pozvala vodstvo k odstopu. Več nam bo povedal predsedujoči akademiji, Darko Štrajn: