MERCEDES PEÓN, 13. 10. 2009; Mesto žensk 2009; Klub Cankarjevega doma, ljubljana
* Festival Mesto žensk, ki letos, navkljub sfiženemu nastopu Chicks on Speed, navdušuje z izborom povabljenih glasbenih ustvarjalk, je včeraj iz rokava stresel močnega aduta. Galicijska zvezda svetovnih muzik, Mercedes Peón, ki smo jo pri nas že imeli priložnost videti pred dobrimi šestimi leti na Drugi godbi, se je ob tokratni priložnosti ljubljanski publiki predstavila v precej bolj okrnjeni zasedbi. Pravzaprav je na odru nastopila kar sama, kot svojevrsten one-man bend s kopico inštrumentov in ostalih zvočil. Pa seveda z obvezno vnaprej pripravljeno matrico, ki jo je s pomočjo trigerjev dozirala po potrebi. Na odru je Mercedes delovala samozadostno, čez vse našteto pa se je v prvi vrsti vil njen prodoren in magičen glas.
Spajanje folkloristične tradicije z modernimi glasbami seveda ni nekaj, kar bi na koncert vabilo samo po sebi. Nenazadnje je takšnih in podobnih projektov malo morje tudi v domačem miljeju. Toda ko se tega loti kompetentna glasbenica, ki ji to zelo dobro uspeva in je povrh vsega še preverjena koncertna atrakcija, je zgodba povsem drugačna. Mercedes Peón je včeraj dokazala, da tudi jezik ne more in ne sme biti ovira za dojemanje njene glasbe. Celoten koncert je spretno povezovala v španskem jeziku, kar je za slovenske razmere nekoliko eksotično, a se je izkazalo za povsem simpatično, četudi večina prisotnih zaradi tega najbrž ni kaj dosti razumela.
Zvok v navezavi z video projekcijami, ki so večino časa osvetljevale dve platni z obeh strani odra, so poskrbeli za sporočilo, ki je bilo razumljivo vsem. Mercedes Peón s svojim solističnim projektom nadalje utira razvojno pot glasbenice, ki se vedno bolj zanima za kreiranje zvočnih krajin, tudi s pomočjo slike. Osnovo njene glasbe sicer še vedno predstavlja glasbeno izročilo njene domače Galicije, dozdeva pa se, da osnovno glasbeno tvarino skuša nadgrajevati z vedno bolj kompleksno zvočno arhitekturo. Če so skladbe z njenega prvenca Isué iz leta 2000, vsaj kar se tiče njihovega elektronskega dela, slišati precej osnovne, smo včeraj lahko opazili bistveno večjo raznolikost v sproduciranem zvoku. Od otvoritvene skladbe, ki je utripala v malodane kovinsko zvenečem industrial ritmu, do klubsko zveneče ritmike in povsem ambientalnih zvočnih kosov, ki so svojo prezenco gradili na minimalističnih utrinkih in zvokih iz okolja. Povezovalni element in daleč najbolj markanten del glasbe Mercedes Peón pa seveda predstavlja njen edinstveni glas, ki navduši s svojo prodornostjo v visokem registru. Oplemeniten z bogatim odmevom pa je izdatno zapolnil nemajhen prostor Kluba Cankarjevega doma.
Dokaz, da se da z minimalnimi sredstvi doseči maksimalen učinek, se je na včerajšnjem koncertu ponujal kar sam od sebe. Multiinštrumentalistka in vokalistka Mercedes Peón je kljub solističnemu nastopu s svojo markantno osebnostjo in skrivnostnim nasmeškom uspešno hipnotizirala prisotne, njena glasba pa je marsikoga spravila na rob evforije. Toda tisti, ki smo imeli srečo ujeti njen prvi nastop v Sloveniji, smo vsaj na trenutke vendarle pogrešali tudi spremljevalni bend.
pripravil Božidar Plesnik
Komentarji
komentiraj >>