Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ponedeljek, 07.07.03 (3377 bralcev)
Ponedeljek, 7. 7. 2003
Lan



OFF NAPOVEDNIK

Za začetek si prebrskajmo naš, od hrbtolomskih odgovornosti opešani spomin, in se vrnimo v prejšnja desetletja preteklega milenija, v neko drugo ideologijo, v tisto drugo državo, na katero sedaj referiramo z ex-, bivša, ranjka in tako naprej, skratka, spomnimo se Jugice.

Bili smo majhni, kaj smo pa vedeli. Važna je bila nedelja in njen televizijski ŽIV-ŽAV. Ako je bilo to potrebno, smo žimnice zamenjali za kavč pred ekranom ob šestih zjutraj, male očke pa so zbegano iskale najavno špico. In potem se je začelo. Mi v svoj svet, starši pa za urico na tržnico po krompir. Zdelo se je, kakor da življenje in domišljija tvorita celoto brez zakonov ali omejitev.

Lahko se zbudite. Leto je 2003, državica Slovašk... pardon ... Slovenija, z današnjim dnem na male zaslone prihajajo označbe, ki bodo staršem pomagale pri odločanju, ali so posamezne programske vsebine za njihove otroke primerne ali ne. Označene bodo tiskovine s televizijskimi programi, do konca avgusta pa bodo televizijske hiše predvajale še posebne kratke animacije, ki vas bodo navadile na nov način kategoriziranja, normiranja, šabloniranja ...

Tole je najbolj pomembno. Znaka bosta dva. Krogec bo označeval vsebine, ki ne bodo primerne za podpetnajstletnike, trikotnik pa bo krasil vogal ekrana med vsebinami, ki bodo po novih standardih primerne za oglede dopetnajstletnikov, a le če bodo starši zraven.

O načinu označevanja posameznih programskih vsebin, ki vsebujejo nasilne ali, prosto po poslancu Školču, pornografske prizore, bodo odločali uredniki. Aktualno-politična redakcija Radia Študent zato Barbari Brezigar in njeni civilni pobudi polaga na srce - šestim zahtevam dodajte sedmo. Le vi namreč poznate primerne kadre za označevanje TV-kanalov. Zatorej -polovici medijev vaše urednike! Nekaj je vendar treba storiti!!

Tako se bo tale država pridružila tako imenovani »parental guidance« iniciativi. <3'' molka> »A smo zdej že lahko Evropejci? Amerika, a nam dovoliš?« Tako ali tako pa je zadevo v promet spravila ex-prva dama, življenjska sopotnica glavi družine Bush, gospa Barbara. Saj poznate tiste črno-bele nalepke na ovitkih zgoščenk. Tiste nalepke, ki povečajo možnost nakupa ploščka. Tiste nalepke, ki so ubežale svoji namembnosti, sedaj namreč ne označujejo glasbe, pač pa poslušalce.

Poslušate neoznačen, mladoletnim dostopen in priporočljiv OFF PROGRAM Radia Študent.


OFF PROGRAM

Potem, ko je prejšnji teden Silvio, najboljši sosed na svetu, užalil evro-parlament že prvi dan svojega predsednikovanja Uniji, je sedaj v ogenj poslal svoje ministrske portparole. Ti morajo evropski javnosti pojasniti, kakšne so Silviove namere z Evropo.

Hja, kakšne, kakšne? »Ecco, sono cose!« Rim bo stremel, a ne gorel (Neron odloži šibice!), skratka k dvema ciljema. Krepitvi evropske vloge na mednarodnem prizorišču ter uspešnemu začetku in sklepu medvladne konference o institucionalni reformi Evrope. Lahi pa se zgolj s tem ne bodo zadovoljili. Oni hočejo, da Evropa spet dobi gospodarski zagon, pa v infrastrukturo bi radi vlagal', pa širil' meje, pa poskrbel' za Balkan, pa zagotavljal' notranjo varnost, pa zajezil' pritoke ilegalnih prebežnikov, pa enakomerno hočejo delit' denar za Šengen, pa oni bi ŠE BOLJ poglabljali prijateljstvo z Ameri, pa, pa, pa ...yabasta!!!

Morebiti bi želeli še daljši mandat za Silvia. Šest mesecev je za prej našteto pač premalo. Dosmrtni mandat, zraven naj se mu navrže še ustrezna pripadajoča imuniteta.

Svojo imuniteto pa so že davno tega zakvartali Iranci. Ni dovolj, da tretjinsko opirajo os zla. Sedaj so, da bi videli, če dela in leta, testno ustrelili eno raketo, ljubkovalno jo kličejo Šabab-3. Balistična mrcina, ki le slučajno rodovniško izvira iz Severne Koreje, leti 1300 kilometrov daleč, lahko pa bi odfrčala do Izraela, Indije ali do ameriških flot v Perzijskem zalivu.

Izraelci brezupno cukajo Američane, češ, organizirajmo eno preventivno razpaljotko, vendar so slednji prezaposleni s simuliranjem iskanja raket v sosednji deželi.

Na veliko se simulira tudi na kraju nesrečnega imena. V teku je newyorško bienalno srečanje držav članic Združenih narodov o osebnem in lahkem orožju. Številke in fakti so sledeči: lahko orožje pobije pol milijona ljudi na leto, 300.000 v spopadih, 200 pa v miru. Letno je zgolj od lahkega orožja poškodovanih 50 milijonov ljudi. Uradniki se po salonih praskajo po glavah, ne vedoč, kaj jim je storiti. Že v naslednjem momentu pa jim ameriška administracija ponudi bilko odrešitve, saj sama nasprotuje kakršnim koli omejitvam posedovanja ali trgovine s tovrstnim orožjem.

V dokaz, da uradnikom pragmatizem le ni tuj, bo naša vrla delegacija predstavila pobudo, imenovano Regionalna kontaktna točka. Bistvo? Kontaktna točka naj bi pospeševala meddržavna srečanja, politične razprave, izmenjavo idej, informacij ter k reševanju pereče problematike vabila različne brezmadežne organizacije, kot so EU, NATO, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in druge. Aja, mimogrede, tisto o pragmatizmu vzamemo nazaj.

Ljube poslušalke, poslušalci, aktualno-politična redakcija vas bo tokrat za konec pocrkljala z nekaj sladkorčki. Pa poglejmo.

Britanska ministrica Carolyn Flint, zadolžena za boj proti mamilom, je kadila marihuano. »POHUS DELICTI« se je odvil pred 20-imi leti, ni ji bilo všeč, o morebitni inhalaciji pa BBC ne poroča.

26-letno Britanko Becky Nyang je med dopustovanjem na grškem Krfu v piercing na ustnici in jeziku zadela strela. Čudežno se je izlizala le z opeklinami, a je morala biti 3 dni tiho. V Londonu sedaj obiskuje Skupino za samopomoč žrtvam udarov strel.

In še nekaj o filmskem okusu ameriških prezidentov. Bush mlajši najraje pogleda »Sestreljenega črnega jastreba« in »Reševanje vojaka Ryana«. Bubba Clinton ceni »Točno opoldne«, JFK je cenil »Spartaka«, prvi film, ki si ga je v Beli hiši ogledal Jimmy Carter pa je bila Watergatska avantura njegovega predhodnika Nixona z naslovom »Vsi predsednikovi možje«. The end!







Komentarji
komentiraj >>