OFF NAPOVEDNIK
Pozabite na nagradne igre in televizijske kvize, kjer dobite za nagrado nekaj tisočakov, morda darilno košaro in seveda peturno prepoznavnost v nadstropju, kjer prebivate. Sedaj je tu nekaj popolnoma novega. Zmagovalcem kviza, ki ga je v Somaliji organizirala islamistična skupina al-Shabab, so kot nagrade podelili kalašnikovke, ročne granate, municijo, protitankovske mine in praktične dobrote. Kviz se je odvijal v mestu Kismayo, vprašanja pa so zadevala teme, kot so Koran ali geografija Somalije.
Organizatorji kviza so dejali, da je njegov namen mladim preprečiti zapravljanje časa in jih spodbujati, da se bolj posvetijo obrambi svojega ozemlja. Orožje naj bi mladim pomagalo pri odločitvi glede sodelovanja v svetem boju proti sovražnikom Alaha in Somalije. Glede na zastavljen cilj so bile nagrade več kot primerne, ni pa podatka o gledanosti kviza. Verjamemo, da je bila rekordna.
Berete OFF Program Radia Študent, ki bi se z veseljem potegoval za takšne nagrade.
OFF PROGRAM
Pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Haile Mankerios je pričel s preiskavo nedavnega poboja opozicijskih demonstrantov v Gvineji. Osemindvajsetega septembra so namreč vojaki streljali na protestnike, ki so pozivali vojaško hunto, naj se ne udeleži prihodnjih volitev. Menkerios je po srečanju z vodjo hunte, Mousso Dadisom Camaro, gvinejskim premierom Kabinejem Komaro in člani opozicije dejal, da mu je premier zagotovil, da tudi vlada želi preiskavo. Gvinejske oblasti so krivdo za poboj, v katerem naj bi bilo ubitih sto sedeminpetdeset ljudi, zvalile na podivjane vojake in provokacije s strani opozicije. Prihod preiskovalca Združenih narodov naj bi pomenil dodaten pritisk na vojaško hunto, ki kaže znake, da se želi obdržati na oblasti tudi po volitvah, ki naj bi se zgodile januarja prihodnje leto.
Bela hiša je oznanila, da ne bo sprejela odločitve o napotitvi novih enot v Afganistan, dokler ne bo ugotovila, ali je nova afganistanska vlada resnični partner, kot so se izrazili. Vodja kabineta Rahm Emanuel je dejal, da morajo najprej opraviti podrobno analizo nove vlade. Washington razmišlja o prošnji vojske po napotitvi novih štirideset tisoč vojakov na afganistanska bojišča. Po najprej objavljenih rezultatih volitev naj bi Karzaj prejel petinpetdeset odstotkov glasov, njegov najtesnejši zasledovalec pa osemindvajset. Volilna pritožbena komisija, ki jo podpira ZN, je sprožila preiskavo domnevnih prevar, rezultati le-te pa naj bi pokazali, da bo potreben še drugi krog, zaradi česar naj bi bil Karzaj precej jezen.
Število žrtev nedeljskega samomorilskega napada na jugovzhodu Irana se je povzpelo že na dvainštirideset. Med ubitimi je tudi sedem visokih poveljnikov revolucionarne garde in več lokalnih plemenskih voditeljev. Odgovornost za napad je prevzela skupina Džundala oziroma Božja brigada, ki naj bi bila povezana z aktivistično skupino Al Kaida. Vodja revolucionarne garde Mohamed Ali Džafari je napovedal, da bo Iran od Pakistana zahteval izročitev vodje Božje brigade Abdolmaleka Rigija, saj naj bi ta deloval v sodelovanju z britanskimi, ameriškimi in tudi pakistanskimi obveščevalnimi službami.
Grški parlament je izglasoval zaupnico novi vladi Georgeja Papandreuja. Po tridnevni razpravi je glas vladi dalo vseh sto šestdeset poslancev iz zmagovalne stranke Pasok, proti pa je glasovalo sto štirideset poslancev štirih opozicijskih strank. Na volitvah, ki so bile četrtega oktobra, so socialisti porazili konzervativno Novo demokracijo, zato je odstopil njen predsednik in ex-premier Kostas Karamanlis. Glavna naloga nove vlade naj bi bilo zmanjšanje velikega državnega primanjkljaja, javni dolg pa naj bi presegal sto odstotkov BDP-ja. Papandreu je opozarjal tudi na pomanjkanje kredibilnosti grške države.
Začenja se oktobrsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v Strasbourgu, največ pozornosti pa naj bi poslanci namenili pripravam na vrh Evropske unije osemindvajsetega in devetindvajsetega oktobra ter pripravam na konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah v Koebenhavnu. Tema zasedanja bo tudi zamuda pri uvajanju schengenskega informacijskega sistema SIS II, ob robu zasedanja pa bo parlamentarni odbor za temeljne svoboščine, notranje zadeve in pravosodje glasoval o poročilu o vizumski liberalizaciji za države Zahodnega Balkana. V Strasbourg se je odpravila tudi
Ravnokar se je začel nov krog pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja, na katerih bodo skušali doseči dogovor glede omejitve rasti plač v javnem sektorju. Vladna stran je pred tednom dni popravila svoj predlog, da bi izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij vezali na odpravo pomanjkljivosti v plačnem sistemu. Tako naj bi se odpravljanje pomanjkljivosti preneslo v poseben dogovor, o katerem bi se še pogajali. Vendar je vlada dodala rok za konec pogajanj, in sicer prvi maj 2010. Če do takrat dogovora ne bi bilo, bi vladna stran v zakonodajni postopek vložila besedilo, tudi če bo neusklajeno s sindikati. Sindikati tak ultimat zavračajo, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je tak predlog označil za nehigieničnega. Tokratni krog pogajanj naj bi se zavlekel pozno v noč, tako da bomo več informacij posredovali jutri.
Na današnji seji ljubljanskega mestnega sveta naj bi svetniki med drugim glasovali tudi o nameravani združitvi Modernega grafičnega in likovnega centra ter Arhitekturnega muzeja Ljubljana v nov enoten javni zavod, vendar je ta točka z dnevnega reda že umaknjena. To pomeni, da je prišlo očitno do novega predloga oziroma rešitve, kakšna pa ta je, nam je zaupal Uroš Grilc, načelnik oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana:
Pred in med sobotno nogometno tekmo med Olimpijo in Mariborom je prišlo do incidentov tako na štadionu v Šiški, kot na ljubljanski tržnici. Ker je šlo v obeh primerih za uporabo nasilja s strani policije, je bilo na redni tiskovni konferenci Policijske postaje Ljubljana na Prešernovi ulici govora tudi o tem. Na konferenci je bil prisoten naš sodelavec Jizah, ki je takole povzel dogajanje na konferenci:
Komentarji
komentiraj >>