Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
WILD STYLE - LEGENDE RAPA I; GURU (3702 bralcev)
Sobota, 24. 10. 2009
jizah



 

KEITH EDWARD ELAM aka GURU
17.7.1966, Roxbury/Boston/Massachusetts

Keith odrašča v soseski srednjega sloja bostonskih ulic v Roxboryju, a s svojo širino popotovanj po bolj zajebanih bostonskih ulicah kasnejše ostro opazovanje izraženo znotraj njegovega dela očitno dodobra izpopolni. Rodi se kot najmlajši otrok v mešanem zakonu temnopoltnega afroameriškega sodnika ter materi knjižničarki trinidadskih korenin. Po končanem prvem delu izobraževalnega procesa se raperski poznavalec muslimanske vere odloči za odhod na študij poslovnega menedžmenta na univerzo Morehouse University, ki ga za razliko od mnogih svojih raperskih kolegov tudi dokonča. Zadnja stvar za katero sta starša menila, da jo bo ne več pubertetniški Keith počel je, da bo postal raper.

Guru s svojo rapersko kariero prične leta 1985, kljub temu, da nekateri kot začetek poudarjajo letnico 1987. Leta 1985 soustvari zasedbo GangStarr (konfuzija okrog njihovega pisanja imena narazen ali skupaj z velikim S nikoli ni bila natančneje pojasnjena). V njej sodelujeta Guru, takrat znan pod imenom Keithy E. The Guru, izhajajočem iz pravega imena in priimka ter Dj 1, 2 B-Down znan tudi pod imenom Mike Dee oz Dj Mike Dee. Po začetnem ogrevanju dvojec sodeluje z različnimi newyorškimi producenti, kot so legendarni Mark the 45 King (kasneje producent mega hitov Stan in Hard Knock Life), Donald D ter J.V. Johnson. Leta 1987 Gang Starr izdata svojo prvo singl kompizicijo »Believe Dat!« pod čigar produkcijo se podpišeta Mike Dee in J.V. Johnson, singl pa izide za legendarno rapersko založbo Wild Pitch. Na b-strani se pod produkcijsko zasnovo takrat glavnega producenta založbe Wild Pitch gospodiča Mark the 45 Kinga znajdeta še kompoziciji »Bust A Move« in »To Be A Champion«. Še isto leto izide njun drugi singl za založbo Wild Pitch, kjer pod vokalno taktirko Keithyja E.M.C.-ja, kot se je takrat podpisoval Guru ter produkcijsko noto Donalda Dee-ja izide singl »The Lesson«. Leto kasneje izide morda prelomni singl »Movin' On« producenta Marka the 45 Kinga, na b-strani čigar se znajdeta še kompoziciji »Gusto« in »Knowledge«, skladbi kasneje dodani prvencu drugačne zasedbe Gang Starrjev. Dj 1, 2 B-Down kmalu zapusti zasedbo, Guru pa se odloči, da bo zgodbo Gang Starrjev nadaljeval.

Originalna zasedba leta 1989 preneha z delovanjem, Guru pa se odpravi v Brooklyn k svoji založniški hiši Wild Pitch. V drugi polovici osemdesetih let in v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja je izdajanje za založbo Wild Pitch, kjer med drugim domujejo tudi Main Source, Lord Finesse, UMC's, O.C., Ultramagnetic Mćs, Chill Rob G, The Coup in Hard Knocks, seveda pomenilo določeno prednost, saj se založniški hiši ustanovitelja Stuarta Fina, ne more približati povprečni raperski izvajalec, temveč zanjo snemajo le prvokategorniki. Založba v distribuciji velikanke EMI navkljub izjemnemu potencialu nabora raperskih glasbenikov ravno preden bi morala postati raperski založniški velikan sklene nekaj slabih založniških pogodb, kar jo pahne v nezavidljiv finančni primanjkljaj in njen konec leta 1996. Danes ima znotraj hiphopa poleg njenih analitičnih apologetov veliko ostalih privržencev, nerazumevajočih tega zakaj založba ni izkoristila vsega svojega potenciala. Vmes so pojavijo dokaj čudne stvari, saj del Chill Rob G-jevega rapa pristane na megauspešnici evropske zasedbe Snap »The Power«, za nemški trg pa njegovo besedilo odrapal popolnoma drug raper. Ustanovitelj Stu Fine naj bi bil zaradi prenekaterih zdrah in sumljivih pogodbenih odločitev večkrat pretepen in ustrahovan na najrazličnejše načine. Njegovo mesto leta 1992 zasede Mc Serch.

Problemi prve zasedbe Gang Starr očitno kulminirajo že iz samega bostonskega domovanja zasedbe, saj je Guru v prvi vrsti raperski poznavalec in iskalec talentov, ki sprva sploh noče rapati, šele potem, ko v Bostonu ne najde primernega kandidata sam poprime za mikrofon. Iz Bostona pa konec osemdesetih letih prejšnjega stoletja preboj na večinoma newyorško sceno niti približno ni lahak.

Danes sploh v podtalju precej močna bostonska scena (Edan, Edo G, Insight, Mr. Lif, Reks, Termanology, Kabir, Akrobatik, 7L & Esoteric, El Da Sensei, Slaine, D-Tension, Raydar Ellis, Big Shug, Krumb Snatcha, Porn Theatre Ushers, Skitzofreniks, Virtuoso, Beyonder, Sev-One, Dagha, …) v poznih osemdesetih pravzaprav pozna le dva resnejša rap izvajalca. Poleg Guruja deluje v Bostonu le še Ed O.G. (danes Edo.G) s svojo zasedbo Da Bulldogs, šele v osrčju devetdesetih na raperski zemljevid lahko dodamo še Almighty R.S.O. Boston, v hiphopersko zgodovino vpisan v prvi vrsti zaradi enega najvplivnejših raperskih medijev svojega časa, revije Source ter internetne strani www.undergroundhiphop.com, iz svojega mesta na nek način izžene svojega zlatega otročička. Le-ta v svojem raziskovanju sociologije oplemeniten z diplomo odide odkrivati newyorško glasbeno sceno.

Keithy E. The Guru na poti do New Yorka večkrat spremeni imeni, vmes postane Keithy E.M.C., kasneje obrne zaporedje svojega originalnega imena in postane The Guru Keithy E, šele ob koncu promoviranja prvenca »No More Mr. Nice Guy« dokončno ostale le Guru, kar v njegovimi akronimski interpretaciji pomeni »Gifted Unlimited Rhymes Universal«.

Ob zadrževanju na založbi Wild Pitch Records, s katero ima Guru že podpisano pogodbo za nadaljnje delo, odkrije kaseto poslano s strani producenta Dj Premierja, takrat znanem še pod imenom Waxmaster C., rojenega kot Christopher Edward Martin. Guru si takoj zaželi sodelovanja z njim, kar je v času, ko Premierju uide njegov emsi, Guru pa ostane sam, povsem priročna stvar za oba. Premier sliši nekaj starih GangStarr zadev, Guru pa vrši pritisk na Wild Pitch, da bi sodeloval z njim. Guru preživlja dneve na Wild Pitchu dokler nekega dne Premier ne povpraša o Guruju, založnik ju telefonsko poveže, med njima takoj »klikne« in rodi se novo obdobje Gang Starrjev. Dj Premier sprva domuje v Prairie Viewju v Texasu, dopisniško prijateljstvo in komuniciranje o njunem delu pod patronažo založbe pa kasneje enega največjih raperskih producentov le privleče v New York in tako bostonsko-texaški dvojec postane eden najlegendarnejših newyorških raperskih dvojcev oz. zasedb v njegovi zgodovini, kljub temu, da nihče od njiju pravzaprav ne prihaja iz New Yorka.

Prvi meseci sodelovanja postanejo izjemno plodni. Najprej izide njun prvi skupni singl »Positivity«, kasneje še »Words I Manifest«, na katerem se znajdeta tudi »Dj Premier In Deep Concentration« ter kompozicija »Here's the Proof«. »Here's the Proof« ne pristane na njunem še isto leto izdanem prvencu “No More Mr. Nice Guy”, kamor zaideta dve kompiziciji ustvarjeni z Markom the 45 Kingom, in sicer “Gusto” ter “Knowledge”. Album postreže s 14. skladbami med katerimi gre izpostaviti “Jazz Music”, leto dni kasneje izdano pod naslovom “Jazz Thing” v filmu “Mo’ Better Blues”. Le-ta dokončno odplemeniti njun stil. V kolikor imajo vse takratne zvezde nek svoj stil GangStarrja sprva ven udarita z jazzom, kasneje ustrezno nadgrajenim v bolj tipično rapersko formo, slonečo na močnih bobnih Dj Premierja in na angažiranih besedilih Guruja.

Prvi album naznanja nov produkcijski stil znotraj hiphopa. V osrčju hiphoperske zlate dobe vsak pomembnejši raper in producent izkazuje sebi lasten stil, s katerem se povečini kitijo še danes, za kreativnost in izkaz lastnega stila začetnikov zlate dobe pa sta zaslužna tudi GangStarrja. Public Enemy so so trdi, politično angažirani, De La Soul so svojo produkcijo vzemajo mnogo influenčnih pop komadov, za stilsko izberejo rožice in delujejo kot nekakšen hiphop hibrid hipijevstva ter rapanja v nekakšnem na pol kodiranem jeziku, Krs-One z Boogie Down Productions vodi novo ekipo zavednega hiphopa, kateremu dodaja reggae, Rakim prvi sinkopira in vokalno uporablja zmožnosti inštrumenta, Slick Rick s svojo karizmatičnostjo in dodelanim imidžem skrbi za revolucijo in prve zametke hiphoperske mode, množicam znane tudi dandanašnji. Ko k vsemu temu dodamo še Slick Rickov začetek resnega raperskega storytellinga, Run-DMC-jevsko približevanje srednjemu sloju z mešanjem rocka in rapa, Beastie Boysovsko drugačno belskost z izmenjujočimi vokali, energičnost in igrivost L.L. Cool J-a ter začetek militantnega rapa, sprva eksponiranega s pojavom Koola G. Rapa na vzhodni ter N.W.A.-jev na zahodni obali, je težko najti nekaj novega. GangStarrja najdeta jazz in takorekoč izumita rap-jazz.

Del zgodovine fanta soustvarjata z vpeljavo samplov jazza, čemur sledi prava eksplozija t.i. jazzy hiphop ansamblov in tovrstnih producentov. Znotraj pionirskega križanja hiphopa z jazzom, kjer se hipnotični saksofon duše jazza izliva v Gurujevo besedilno večplastnost, njegovo lahkotno vokalno monotonost z respektivnim upoštevanjem jazzy podlag, blagozvočnostjo ter tematsko razslojeno vsebino, Guru išče svoj prostor. Podlage prvenca mešajo preprosto starošolsko rapersko estetiko s prihajajočo izpopolnjenejšo samplersko sliko ter zapomnljivimi jazzerskimi vzorci. Vsekakor prvenec ni reprezentativno delo Gang Starrjevske diskografije, a odkrito nakazuje smernice prihodnosti dueta in odkriva jazzersko vzorčenje. Pomemben odtenek albuma je Dj Premierjevo delo znotraj kompozicije “Dj Premier In Deep Concentration”, nakazovalcu prihajajočega dj-skega pristopa do ustvarjanja inovativnih Dj-evskih praks znotraj hiphopa, kasneje izostrenega znotraj kompilacijske zbirke “Deep Concentration” in znotraj razvoja inštrumentalnega hiphopa.

V kolikor na prvem albumu kompletna slika še deluje rahlo nedodelana pa njena nadgradnja pomeni prestop k založbi Cooltempo, delujoči pod budnim učesom velikanke Virgin. Leta 1990 finalizacijo prestopa najavi singl “Just To Get a Rep”, skupaj s svojo b-stranjo “Who’s Gonna Take the Weight”. Album “Step In the Arena” luč sveta ugleda leto kasneje podprt s singli “Lovesick”, “Step in the Arena”, “Take A Rest”, zvrščenih do konca leta 1991. Drugi album vzpostavi pomembno šablono zaradi katere fanta kasneje postaneta hiphoperski legend. Guru s svojimi komentarji črnskega geto življenja pionirsko podaja tudi rešitve problemov in jih ne potencira kot sorodni raperji. “Step in the Arena” pomeni odrasel pristop k ulični problematiki z obema nogama postavljenima trdno na tleh, h klicu k odgovornosti opisani na ilustrativen način. Premier svojo formula izpopolni in osnovnim jazzerskim vzorcem dodaja mnoge druge vzorce, zvočna osvoboditev pa se kaže v dodelanem rezanju vzorcev ter nenadkriljivem dodajanju scratchev z vokali sledečim osnovni zgodbi govorca.

Zavedni stil podajanja besedil se še naprej čuti v najavnem singlu s tretje studijske plošče “Daily Operation”, kompoziciji “2 Deep”, ki ji delata na b-strani družbo še “Take It Personal” ter skladba “Now You’re Mine” objavljena šele na četrti plošči. Izid tretjega albuma pomeni logično nadaljevanje dela “Step in the Arene”. Karakterno produkcijsko ogrodje sestavljajo na kratko narezani živi jazz vzorci, rahel odmik od poosebljenega striktnega jazzy hiphopa ter Premierjev cut-up scratch, vokalni del pa plemeniti Gurujev direkten, odločen, brezkompromisen ulično-poznavalski vpogled v newyorški vsakdan, začinjen z okrepljeno ulično kredibilnostjo, znanjem in slengom na eni strani ter spiritualnostjo na drugi. Premier s svojim ušesom za hite in močnimi bobni tudi tokrat rahlo nadgradi samega sebe, album pa se uvrsti med prvih 20 na črnski lestvici albumov. “Daily Operation” pomeni njun prvi “masterpiece”, ki predstavlja novo prihajajoči zvok newyorškega črnega podzemlja. Hitremu delu dvojca sledijo še naslednji singli, najprej “Ex Girl To Next Girl”, nato razširjeni singl “Flip the Script”, “I’m The Man”, “Hardcore Composer” in “DWYCK”, taista kompozicija “DWYCK” soustvarjena z dvojcem Nice & Smooth”, znova objavljena šele na četrtem albumu pa se kasneje objavi skupaj s “Flip the Script” ter še na singlu “Take It Personal”. Še istega leta Gang Starr posnameta “Gotta Get Over (Taking Loot)” za potrebe filmske glasbe za film “Trespass”.

Rahlo oddaljevanje od markantne jazzy hiphop formule postane razlog prvega krajšega kreativnega premora znotraj dvojca GangStarr. Leto kasneje nastopi morda prelomni trenutek dvojca, saj Guru prične z izdajo svoje serialke Jazzmatazz, katero kani predstaviti tudi na koncertu v ljubljanskemu CUKu Kina Šiške. Eksperimentalna fuzija hiphopa in jazza, še najbližje opredelitvi znotraj izraza acid-jazz tokrat pospremljena z živimi glasbenimi mojstri, kot so Roy Ayers, Ronny Jordan, Donald Byrd, Lonnie Liston Smith, Courtney Pine, N’Dea Davenport in drugi, predstavi hiphop v novi luči. Založba Chrysalis leta 1993 izda prvi del serialke “Jazzmatazz”, zaščitni znak Gurujeve samostojne kariere. Guru kot koproducent albumov GangStarrjev svoje izkušnje uporabi pri delu na solo albumu, s katerega izidejo kar štirje singli - "Trust Me", "Loungin'", "No Time To Play" in "Le Bien, Le Mal". Začenjanje uvajanja živih inštrumentov v crossover jazza in rapa Guruja dvigne visoko tudi pri starejši, bolj jazzersko usmerjeni publiki in znotraj glasbenih krogov.

Vrnitev GangStarrjev pomeni leto 1994. Dj Premier kot velikan svetovne raperske produkcije prične z delom za druge raperje, kot so Krs-One, Nas, Notorious B.I.G., Jeru the Damaja in drugi, lirikalni del dvojca Guru pa se presenetljivo predstavi v malce nazadnjaški besedilni maniri. Nov, studijsko izjemno dovršen zvok, skupaj z bolj ostro držo in tipičnimi socialnimi komentarji album “Hard To Earn” pripelje na drugo mesto r & b/hiphop lestvice albumov, kratki vzorci pa se manifestirajo v uličnih himnah, kakršne so njuni singli “Code Of The Streets”, “Mass Appeal” z dodatkom b-strani “ALONGWAYTOGO” ter “Suckaz Need Bodyguards” z zadnjo na albumu neobjavljeno stranjo singla “The ? Remainz”, kasneje objavljeno na prvi zbirki njunih uspešnic “Full Clip”. “Hard To Earn” ponudi tudi uspešnico “DWYCK” in označi razkorak med vse bolj veščo Premierjevo produkcijo in vse bolj iztrošenim Gurujem. Album postavi Dj Premierja med še bolj nesmrtne like hiphopa, kar postavlja Premierja na najožjo listo želja raperjev, Guruja pa oddalji od dela pri Gang Starr, saj se po veliki vsemaeriško-evropski turneji vse bolj posveča stranskim projektom, rezultat česar je tudi stvaritev lastne založbe IllKid Records, delujoče pod okriljem založbe Ffrr.

Illkid Records Guruja v ospredje postavlja kot nekakšno mesijo hiphopa, iskalca mladih talentov in producenta, saj večino kompilacijske plošče “Guru presents Illkid Records” sproducira kar sam. Na kompilaciji predstavi imena kot so njegov varovanec Jeru the Damaja, Group Home, Bahamadia, M.O.P., Big Shug, True Master, fabidden, Opreation Ratification ter Baybe. Podrobneje se posveti predvsem delu z Jerom the Damaja, Dj Premier pa poskrbi za kompletno produkcijo. Poleg lastne založbe Guruja vse bolj zanima ideja o širitvi ideje svojih newyorških in bostonskih protežirancev tako, da ustanovi neformalno zasedbo GangStarr Foundation, znotraj katere največ prostora nameni Jeru the Damaji, Big Shugu, Krumb Snatchi ter obema članoma Group Home, članstvo pa sestavljajo še Afu-Ra, Freddie Foxxx, True Master in drugi. Istega leta 1995 uradno prvič predstavi tudi svoje občasno ime Bald Head Slick ter se posveti drugemu nadaljevanju projekta Jazzmatazz.

“Jazzmatazz Volume II; The New Reality” izide na vrhuncu acid-jazzerske prepoznavnosti, od prvega nadaljevanja se razlikuje po tem, da Guru ni več edini in glavni producent, temveč svojo vlogo prepušča najrazličnejšim gostujočim producentom, med katerimi se znajde tudi Dj Premier. Gostovanja Ramseya Lewisa, Branforda Marsalisa, Jamiroquaia, Me’Shell N’Degeocello, Donalda Byrda, Chake Khan, Patre, Ronnyja Jordana, Freddieja Hubbarda, Inija Kamoza, Reubenea Wilsona, Courtneyja Pina, Bernarda Purdieja, Mice Paris in še nekaterih glasbenikov pa oplemeniti z raperskimi gosti tipa Kool Keith, Baybe, Big Shug in Bahamadia. Guru še enkrat več dvignjen v nebo s strani glasbene kritike se po singlih “Watch What You Say” ter “Livin’ In This World” za nekaj let umakne iz prvega plana ter snuje svoje nadaljnje korake, rezultat katerih je tudi novi album dvojca GangStarr – “Moment of Truth”.

Izid petega studijskega albuma dvojca GangStarr sovpada s časom najbolj blestečih del Dj Premierja in kreativno pavzo Guruja. Album leta 1997 napovesta kar dva uspešna single “You Know My Steez”, katerega b-stran “So Wassup?!” ni ugledala luči sveta na albumu ter “Royalty”, na refrenu katerega se znajde r’n’b-jevski dvojec K-Ci & Jo-Jo. Album “Moment of Truth” končno izide spomladi 1998 in upošteva vse možnosti sodobnega produkcijskega procesa, kar veteranskemu dvojcu po skoraj štiriletnem počitku lahko zada smrti udarec. Znotraj dvojca je preprečitev smrtnega udarca enoglasna, saj Dj Premier nikoli ni zvenel tako udarno, z mešanico fuzije jazz-rapa priključeno na ulični nivo pa Guru sproščeno polaga svoje “battle” rime z ostro observacijo in svojim veteransko-pridigarskim monotonim rapanjem dokazuje, da se v času, ko rap igra pomembno vlogo lahko uvrsti povsem na vrh r & b in hiphop lestvice. Album se skladno s časom izida precej oprijema raperskih gostov, kot so Inspectah Deck, Scarface, M.O.P., G-Dep, Krumb Snatcha in v izjemni “The Militii” tudi Big Shug in Freddie Foxxx. Ob uspehu albuma fanta prejmeta vabilo, da za film “Blade” posnameta kompozicijo. Le-ta ob koncu leta 1998 izide na soundtracku filma Blade, kjer k sodelovanju povabita dvojec M.O.P. s katerim soustvarijo komad “1/2 & 1/2”, v filmu “Caught Up” pa uporabijo skladbo “Work” z albuma “Moment of Truth”.

Po tej plošči je bilo dokončno jasno, da sta GangStarr postala kult... vse ostalo je zgodovina....

GangStarr diskografija:
NO MORE MR. NICE GUY (Wild Pitch, 1989)
STEP IN THE ARENA (Cooltempo/Chrysalis, 1991)
DAILY OPERATION (Cooltempo/Chrysalis, 1992)
HARD TO EARN (Chrysalis, 1994)
MOMENT OF TRUTH (Cooltempo/Noo Trybe, 1998)
THE OWNERZ (Virgin, 2003)

GangStarr kompilacije:
FULL CLIP: A DECADE OF GANG STARR (Virgin, 1999)
MASS APPEAL: BEST OF GANG STARR (Virgin, 2006)

Guru Jazzmattaz diskografija:
JAZZMATAZZ I (Chrysalis, 1993)
JAZZMATAZZ II; THE NEW REALITY (Chrysalis, 1995)
JAZZMATAZZ III; STREETSOUL (2000) "Keep Your Worries", "Lift Your Fist", "Certified" & "Supa Love"
JAZZMATAZZ IV; THE HIP-HOP JAZZ MESSENGER: BACK TO THE FUTURE (2007) "State Of Clarity"

BALDHEAD SLICK & DA CLICK (2001)
VERSION 7.0: THE STREET SCRIPTURES (2005)
VERSION 8.0: LOST AND FOUND
GURU PRESENTS ILL KID RECORDS (1995)



Komentarji
komentiraj >>

Re: WILD STYLE - LEGENDE RAPA I; GURU
viniloman [24/04/2010]

Skoraj pol leta je minilo od te oddaje in kdo bi si takrat misli, da GURU ne bo več med nami. Ker sem bil za Stetasonice, De la Soule, Grandmasterje in ostale old scholerje še premlad, sem zato dobesedno zrastu ob Guru-ju in njegovi glasbi. Nič kolikokrat sem zaspal z njegovo glasbo v ušehih, še posebej z Jazzmatazzom, kolikokrat sem Gang Starr plate preposlušu, koliko lepih trenutkov sem doživel ob njegovi glasbi. Za vse, kar je naredu se mu lepo zahvaljujem in za vse prelepe trenutke, ki sem jih in jih še bom doživu ob poslušanju njegove 'večne' glasbe. Pri meni bo za vedno zapisan na posebnem mestu in kjerkoli že je, mu želim samo dobro. Rhyme kickersom pa respect, ker so mu včeraj posvetili oddajo.
odgovori >>

Re: WILD STYLE - LEGENDE RAPA I; GURU
viniloman [25/10/2009]

Dobro napisano, dobro predstavljena, dobra muzka, nedko se je ponovno zelo potrudu. Take oddaje so mi najboljše, ko se predstavi celotni opus nekoga in lahko spremljaš smer razvoja avtorja. Guru mi je, kar se muzka tiče, eden najljubših že od nekdaj. po mojem mnenju je eden redkih, ki v svoji karieri skoz vzdrževal neko visoko raven kvalitete in ni imel vmes kakšne junk plate, al pa nekih brezveznih komadov. Takih po mojem mnenju v hip hopu ni prav veliko. Komaj čakan nadaljevanje oddaje.
odgovori >>