Slovenija se je s sprejemom Zakona o enakih možnostih uvrstila med tiste države, ki načelo enakosti spolov urejajo s posebnimi zakoni. Namen zakona je opredeljen v prvem členu in sicer kot določitev skupnih temeljev za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških na političnem, ekonomskem, socialnem, vzgojno-izobraževalnem in drugih področjih družbenega življenja. S sprejemom zakona je Slovenija dobila dodatno podlago (poleg Konvencije ZN) za uvedbo posebnih začasnih ukrepov, katerih sprejem jasno določuje 8. člen zakona. Zakon daje tudi podlago za sistematično uvedbo izobraževanja za enakost spolov na vseh ravneh šolanja in s tem podlago za postopno odpravljanje stereotipne miselnosti o vlogah spolov v družinah. Kot nosilce nalog zakon določa državni zbor, vlado, ministrstva, Urad za EM, lokalne skupnosti, politične stranke in varuha človekovih pravic. Vsako ministrstvo mora imenovati koordinatorico oziroma koordinatorja, ki bo skrbel za izvajanje zakona. Z zakonom pa je Slovenija dobila tudi posebno zagovornico oziroma zagovornika enakih možnosti žensk in moških, ki bo obravnavala posamezne primere domnevnega neenakega obravnavanja spolov – torej diskriminacije – in dajala o tem pisna mnenja.
Avtorica: Branka Fišer
Komentarji
komentiraj >>