Organizacija Novinarji brez meja je v tem tednu objavila poročilo o stanju novinarske svobode povsod po svetu. Na vrhu lestvice so pričakovano pristale vse skandinavske države in republika Irska. Bolj zaskrbljujoče je stanje novinarske svobode v Sloveniji, ki od leta 2006, ko je pristala na visokem devetem mestu, po lestvici konstantno pada. Letos je Slovenija pristala na sedemintridesetem mestu, ki ga deli s Poljsko, in je tako le mesto pred Bosno in Hercegovino. Od bivših jugoslovanskih republik je pred Slovenijo na štiriintridesetem mestu Makedonija. Hrvaška, ki je med bivšimi republikami najnižje, zaseda oseminsedemdeseto mesto, Srbija je dvainšestdeseta, Kosovo pa še trinajst mest nižje.
Namen lestvice je predstaviti stanje novinarske svobode v času med prvim septembrom lani in enaintridesetim avgustom letos. Seveda se najprej postavlja vprašanje o metodologiji zbiranja potrebnih podatkov. O tem smo povprašali predstavnika »Novinarjev brez meja«, Olivierja Basillea, zadolženega za pokrivanje stanja medijske svobode v Evropski uniji in državah Balkana v omenjeni organizaciji:
Naša južna soseda se sooča s težkimi primeri vplivanja in javnih groženj proti novinarjem. Seveda izstopa primer bombnega napada na Iva Pukanića, predsednika uprave medijske skupine Nacional, v katerem je umrl tudi vodja marketinga družbe Nika Franića. Zdenka Duko, predsednika hrvaškega združenja novinarjev, smo vprašali, ali je glavni razlog za nizek položaj Hrvaške na lestvici prav omenjeni napad:
Olivier Basille je v primeru padca Hrvaške na lestvici izpostavil isti primer napada na Pukanića, istočasno pa je predstavil tudi težave, s katerimi se soočajo novinarji, ki kritično pišejo o domovinski vojni ter odnosih med Srbijo in Hrvaško:
Srbski parlament je prav enaintridesetega avgusta, torej na zadnji dan, ki ga še pokriva raziskava o medijski svobodi, sprejel sporen medijski zakon. Ta v nekaterih primerih omogoča velike kazni proti medijem. Govorili smo s predsednico Združenja novinarjev Srbije, Liljano Smajlović, ki je bila presenečena nad sicer majhnim porastom države na lestvici:
Ali je novi medijski zakon v Srbiji vplival na medijsko svobodo, pa smo povprašali tudi Basillea:
Basillea smo vprašali še, ali je presenečen nad štiriintridesetim mestom Makedonije, ki je - kot rečeno - tri mesta pred Slovenijo:
Situacija v Sloveniji je zaradi dveh novinarskih društev, ki ocenjujeta svobodo novinarskega dela, dvoznačna. Vsaka od dveh organizacij, torej Društvo novinarjev Slovenije ter Združenje novinarjev in publicistov, predstavlja svoje razloge za vztrajen padec medijske svobode v Sloveniji. Predsednik Združenja novinarjev in publicistov, Igor Kršinar, vidi kot glavnega krivca za padanje svobode medijev v problematični lastninski strukturi največjih tiskanih medijev. Na vprašanje, kako vidi padec Slovenije iz devetega mesta leta 2006 na današnje sedemintrideseto, pa odgovarja:
Bolj zmeren je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije, Grega Repovž. Povprašali smo ga, ali je za padec Slovenije na lestvici odgovoren famozni medijski zakon vlade Janeza Janše, ki je sproduciral tudi evropsko odmevno peticijo proti medijski cenzuri, ali pa morda velik vpliv kapitala na medijske hiše:
Pregled stanja v Sloveniji pa je podal tudi Olivier Basille, ki je padec Dežele komentiral z znanim primerom sodbe sodišča proti Dnevniku zaradi poročanja o italijanskem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju:
Za zaključek smo Basillea povprašali o vplivu omenjene lestvice na vlade in medijske skupine. In, ali ima vsakoletna raziskava kakšen pozitiven vpliv na vpletene v medijskem prostoru:
Kultivirala sta vas Boris in Igor.
Komentarji
komentiraj >>