Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BRITOFF VOLITEV IN TOŽB (2880 bralcev)
Petek, 30. 10. 2009
Boris V.



7:05

Kanadsko sodišče je Ruandcu in Hutujcu Desireju Munyanezi izreklo dosmrtno zaporno kazen zaradi zločinov proti človečnosti v Ruandi leta 1994. Munyanezi, ki so ga za krivega spoznali že maja, je prvi posameznik, ki so mu v Kanadi sodili zaradi zločinov storjenih na tujem. Obsodba se nanaša na vojne zločine, genocid, zločine proti človečnosti, saj je bil med aprilom in julijem leta 1994 v Ruandi vpleten v posilstva, umore in mučenja kar pol milijona Tutsijev ter tudi Hutujev. Munyanezi bo lahko po najmanj petindvajsetih letih na hladnem zaprosil za pogojni izpust.

Začasna honduraška vlada je na Meddržavnem sodišču v Haagu sprožila postopek proti Braziliji. Obtožuje jo namreč vmešavanja v svoje notranje zadeve, saj brazilsko veleposlaništvo v honduraškem glavnem mestu Tegucigalpa nudi zatočišče strmoglavljenemu in izgnanemu predsedniku Hondurasa Manuelu Zelayi. Ni še jasno, ali bo sodišče sploh sprejelo primer s strani vlade, ki je oblast prevzela z državnim udarom.

Spodnji dom španskega parlamenta je potrdil osnutek zakona, ki predvideva podaljšanje časovnega obdobja za pridržanje nezakonitih priseljencev v posebnih centrih, preden jih bodo vrnili v matično domovino. Osnutek zakona mora izglasovati še zgornji dom parlamenta, torej senat. Priseljence bi lahko med drugim po novem država pridržala za šestdeset ur in ne več štirideset kot doslej. Predlog zakona so že kritizirale organizacije za človekove pravice.

Pozor vsi, ki imate radi pikantne paradižnikove omake. Družba Orka iz prodaje umika ravno tako blagovne znamke maestro v pakiranjih po dvestoosemdeset gramov, saj so pri pregledu vzorca zaznali sum na presežno dovoljeno vsebnost epoksidiranega sojinega olja. Gre za omako, ki ima rok uporabnosti najmanj do štirinajstega januarja 2010, potrošnike pa se poziva, naj ga zamenjajo tam, kjer so ga kupili.

ob 8:05

Iraške oblasti so aretirale več deset pripadnikov vojaškega in varnostnega osebja v zvezi z nedeljskim samomorilskim napadom v Bagdadu, v katerem je umrlo sto petinpetdeset ljudi. Aretirani so bili odgovorni za varovanje območja, kjer je prišlo do napada, preiskava pa naj bi pokazala, ali so bili zgolj šalabajzerji, ali pa so napadalcem tudi aktivno pomagali. Odgovornost za omenjeni napad je sicer prevzelo iraško krilo mednarodne aktivistične ekipe Al Kaida, imenovano Islamska država Irak.

V Mozambiku so po sredinih predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitvah objavili prve volilne izide. Prepričljiva zmaga se očitno nasmiha sedanjemu predsedniku Armandu Guebuzi in njegovi vladajoči Fronti za osvoboditev Mozambika. Ta stranka je na oblasti že od razglasitve samostojnosti od Portugalske leta 1975. Predsedniškemu fotelju je drugi najbližji Daviz Simango, ustanovitelj opozicijskega Demokratičnega gibanja Mozambik, ki bo morda postalo tudi največja opozicijska stranka.

Svet se lahko ponovno začne bati. Indeksa Dow Jonesa in Nasdaqa sta šla na Wall Streetu krepko navzgor, namreč za 2,05 in 1,84 odstotka. Na takoimenovano pozitivno trgovanje na najbolj slavni borzi je vplivala novica, da je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju zabeležilo 3,5 odstotno rast, to pa naj bi pomenilo, da se je recesija v ZDA uradno končala.

ob 9:05

V Hondurasu sta sprti strani naposled le sklenili dogovor, ki naj bi končal politično krizo, ki se vleče vse od konca junija. Začasni predsednik Micheletti in strmoglavljeni nekdanji predsednik Zelaya (izg. selaja) sta podpisala dogovor, po katerem bo parlament glasoval o vrnitvi Zelaye na položaj. Dogovor predvideva tudi vlado narodne enotnosti, ustanovitev komisije za preiskavo dogodkov, povezanih s strmoglavljenjem, predsedniške volitve pa bodo še vedno devetindvajsetega novembra.

Varnostni svet Združenin narodov je za zaprtimi vrati sprejel predsedniško izjavo, s katero podpira ukrepe generalnega sekretarja Ban Ki Moona za zavarovanje osebja ZN v Afganistanu. V sredo je namreč v terorističnem napadu v Kabulu umrlo pet sodelavcev ZN, najmanj devet pa jih je bilo ranjenih. Ukrepi pomenijo selitev osebja na zavarovana mesta, iz nevarnih območij pa umikajo tudi vse osebje, ki ni nujno potrebno.

Trimesečna vladna preiskava v Liberiji je pokazala, da je gumarsko podjetje Firestone onesnaževalo lokalne vodne vire. Gre za obrat jugovzhodno od glavnega mesta Monrovia, bližnji vodni viri pa zagotavljajo vodo za desetine tisoče vaščanov. V vodo je, sodeč po preiskavi, Firestone spuščal preveč ortofosfatov, kar podjetje zanika in trdi, da je v celoti spoštovalo liberijsko zakonodajo. Vzorce vode so analizirali na ameriški Univerzi v Beirutu in tudi v Liberiji.

Internetni regulator Icann, The Internet Corporation for Assigned Names and Numbers, je odobril načrte za omogočanje spletnih naslovov tudi v ostalih pisavah, ne zgolj latinici. Šlo naj bi za največjo spremembo interneta v zadnjih štirih desetletjih. Takoimenovani internacionalizirani naslovi domen naj bi bili na voljo že naslednje leto, prvi pa bodo najverjetneje v kitajščini, arabščini in ruščini.

ob 10:05

Človekoljubna organizacija Human Rights Watch je v šestdeset strani dolgem poročilu ostro kritizirala francoski sistem pridržanja in deportiranja priseljenskih otrok brez spremstva, ki priletijo v Pariz. Vlada trdi, da to še ne pomeni, da so otroci dejansko vstopili v Francijo, zaradi česar jim tudi ne priznava pravice do pritožbe na izgon. Pariška letališka policija naj bi izgnala iz države tretjino od okoli tisoč otrok, ki so brez spremstva prileteli na pariško letališče.

Severnoameriška črna kronika. V Kanadi so šest moških obsodili zaradi umora osmih bajkerjev, kar je najhujši masovni poboj v zgodovini province Ontario. Policija pravi, da naj bi šlo za notranje čiščenje bajkerske skupine Bandidos. Ekipa Bandidosov iz Toronta naj ne bi bila priznana s strani Bandidos štaba v Teksasu.

Še vedno smo v črni kroniki. Ameriška trgovska veriga Wal-mart je začela prodajati tudi krste z imeni, kot so Spomin na mati ali očeta. Omogočeno je dvanajstmesečno obročno odplačevanje, predstavnik podjetja pa je dejal, da se zgolj odzivajo na potrebe potrošnikov. Če koga zanima, stanejo železn krste 895 dolarjev, boljše in lepše broaste pa skoraj tri tisoč.



Komentarji
komentiraj >>