Sobota, 31. 10. 2009
MarioB
* Pianistka Kaja Draksler je lani presenetila s prvencem Akropola, ki je kljub njenim mladim letom – takrat jih je štela dvajset – ponudil zrelo in zaokroženo idejno, izvedbeno in aranžersko snovanje modernih jazzovskih vzorcev. Drakslerjeva je svoje poglede na današnji jazz uresničila s kvartetom, ki ga je zbrala med svojim študijem na Nizozemskem, poleg domačih Kristijana Krajnčana za bobni in Gorana Krmaca na tubi pa je kvartet zaokrožal še romunski kitarist George Dumitriu. Na albumu sta gostovala še saksofonist Jure Pukl in basist Robert Jukič, ki sta se kvartetu pridružila na odličnem nastopu v sklopu lanskega ljubljanskega jazz festivala.
Sedaj pa se Kajin kvartet predstavlja z drugim albumom, ki bo sicer uradno izšel 3. novembra, ko bo tudi promoviran na koncertu v okviru Cankarjevih torkov. Tokrat se je kvartetu pridružila gostja Sanem Kalfa, turška pevka, ki jo je naša pianistka spoznala na študiju na Nizozemskem, v Groningenu. Pravzaprav sta obe glasbenici sostanovalki in v študentski sobi se je tudi rodila ideja za pričujoči projekt Türkü. Sanem je Kaji predlagala zamisel o jazzovskih preoblekah tradicionalnih turških pesmi. Pesmi sta najprej izvajali v duu, nato pa so se pridružili še preostali člani kvarteta. Marca letos v Groningenu posneto gradivo je dobilo končno obliko v newyorškem Samurai Hotel Studiu.
Naj tukaj spomnimo, da se je Drakslerjeva dejansko še pred albumom Akropola predstavila z albumom Katarchestra, veččlanskim mednarodnim projektom, v katerem so pod njenim vodstvom glasbeniki preigravali njene aranžmaje ljudskih komadov iz petih evropskih dežel, odkoder so prihajali glasbeniki v bendu. Nenazadnje pa so bile tudi skladbe z albuma Akropola, in razen ene jih je vse spisala prav pianistka, navdihnjene z njenim srednješolskim potovanjem v Grčijo. Tako je bilo na tem albumu poleg modernih jazzovskih in drugih obrazcev zaslediti tudi kak neparni ritem.
Album Türkü torej za Drakslerjevo nikakor ni prvo srečanje z ljudsko zapuščino, a se je je tokrat lotila drugače kot doslej, z več poudarka na jazzovskih invencijah in manj na dejanskem etničnem poreklu pesmi. Mladi, a izkušeni in vešči glasbeniki so turško glasbeno dediščino predelali premišljeno in z občutkom za niansiranja in detajle. Sanem Kalfa kombinira petje v konvencionalnem pomenu z različnimi vokalizacijami, med katerimi je tudi standarno jazzovsko poigravanje z zlogi besedil, tako imenovano skatanje. Slednje je prisotno bolj sporadično, le sem ter tja v kaki skladbi, in sicer bolj kot uvod v pravo petje, ki ga Kalfova izvede v tradicionalnem slogu, tudi s kakimi namigi na melizmatično petje.
A petje ni v ospredju te plošče, saj je njegova vloga enaka drugim glasbilom, ki zbrano in dramaturško osmišljeno pletejo raznobarvno glasbeno ogrodje, ki se podaja v bolj umirjene vode in se le včasih približuje bolj nabritemu igranju. Ko se denimo v ospredje prebije električna kitara, se zvočnost nagiba h kakemu posodobljenemu jazz-rock fusionu, a tudi to ni pravilo, saj ponekod kitara tvori atmosferična, eterična valovanja. Kajino igranje je navidez v ozadju – tako petja, kakor tudi skupinske igre –, a poglobljeno poslušanje nam razkrije, kako je tudi tokrat pianistka imenitno zapopadla številne sloge igranja: od tistega blizu klasičnemu lirizmu prek nalezljivega ritmiziranja do eksperimentalnih meandriranj.
Enako velja za bobnarja in tubista. Inštrumenta, ki jima nekako samoumevno pripisujemo vlogo spremljanja in ritmiziranja, se v rokah Gorana Krmaca in Kristijana Krajnčana – ki je tudi napisal eno skladbo za album – prav tako izkažeta za vsestranski zvočili, ki uspevata hkrati držati ogrodje komadov in jim dodajati finese.
Kot rečeno, so skladbe večinoma zastavljene v komornem, torej bolj umirjenem tonu, a v njih kar kipi od dinamičnih izmenjav inštrumentov, lepih doneskov posamičnih glasbenikov ter razgibanih aranžmajev, ki pričarajo svojevrstno notranjo, lahko bi rekli kar cinematično napetost skladb. Večkratno poslušanje se vsekakor obrestuje, saj se nam navidezno zvočno preprosti komadi počasi razpirajo kot zvočno, idejno in muzikalično bogata dela. Domnevamo, da se bo povedano še bolj manifestiralo na koncertih, ki se bodo po omenjeni premierni predstavitvi albuma 3. novembra v Klubu Cankarjevega doma zvrstili še v Kranju, Rovinju in Velenju.
pripravil Mario Batelić
Komentarji
komentiraj >> Re: KAJA DRAKSLER ACROPOLIS QUARTET feat SANEM KALFA: Türkü (DruGod, 2009) (ponovite
špiker policija [31/10/2009]
Reče se SKATanje, ne skejtanje, jebemti...
odgovori >>