OFF NAPOVEDNIK

V največjem svetovnem trgovskem konglomeratu Wal-Mart so prišli na domislico, vredno čistega zlata. Ideja je tako kontroverzna, tako predrzna, da je naši trgovci v svoje trgovske centre najverjetneje ne bodo vpeljali še nekaj desetletij. Da ne okolišimo preveč – Wal-Mart je pričel s prodajo krst. Svojo ponudbo je od pudra za riti dojenčkov do špecerije in kiča ameriška trgovska veriga tako razširila na skrb za naše posmrtno življenje.

Kupec lahko izbira krste v cenovnem razredu od šesto do dva tisoč evrov, od železnih do bronastih modelov. Seveda vam pri tem omogočijo tudi plačevanje na obroke, brez obresti! (stil branja brez obresti – oglaševalsko, vsiljevanje …). Krsto vam v roku oseminštiridesetih ur tudi dostavijo na dom. Nov slogan Wal-Marta sedaj resnično lahko postane: »Za vas poskrbimo od porodnišnice do pokopališča.« Ob tem pa lahko pričakujemo, da bo podjetje v skladu s svojo poslovno logiko ob naslednjem strelskem pohodu na kakšni ameriški fakulteti ponudilo še prav posebno ugoden paket, »če kupite štiri, dobite peto zastonj«.

Vi berete OFF program Radia Študent, ki ob domislicah moderne trgovske miselnosti ostaja zaprtih ust.

OFF PROGRAM

Politična kriza v Hondurasu je pred razpletom. Začasni predsednik države Roberto Micheletti, ki je oblast prevzel po junijskem udaru, je pripravljen podpisati sporazum, ki bi odstavljenemu predsedniku Manuelu Zelayi omogočil vrnitev na oblast. Prvotno sta tako vrhovno sodišče kot kongres ugotovila, da je danes odstavljeni predsednik Zelaya kršil ustavo, s tem ko se je želel potegovati za nov predsedniški mandat. Začasni predsednik Micheletti je sicer privolil v morebitno vrnitev Zelaye na mesto predsednika. A le do naslednjih predsedniških volitev, ki bodo v novembru, in pod pogojem, da bodo vse vpletene stranke sprejele rezultat teh volitev. Ni pa še znano, ali bo Zelaya kljub ustavni omejitvi na zgolj en predsedniški mandat nastopil na naslednjih volitvah. Odločitev bosta verjetno sprejela vrhovno sodišče in kongres.

Jezikovna politika svetovnega spleta se spreminja. Regulatorji internetnih strani bodo namreč dovolili vpeljavo internetnih naslovov, ki ne bodo uporabljali latinske pisave. Tako bodo internetne domene vsebovale arabske, kitajske, ruske in druge pisave. Omejitev so ukinili zaradi dejstva, da kar polovica od ena cela šest milijarde internetnih uporabnikov primarno ne uporablja latinske pisave. Pričakovati je, da bodo prve domene v ne latinskih pisavah postavljene v naslednjem letu. Internetno združenje za internetna imena in številke je sicer moralo oblikovati univerzalno kodo, ki bi združila vse pisave.

Medtem ko je že več milijonov Američanov okuženih z novo gripo, so demokrati v ameriškem kongresu predstavili predlog zdravstvenega zakona. Zakon na tisoč devetsto straneh predvideva vpeljavo obveznega zavarovanja, ustanovitev državne zdravstvene zavarovalnice, ki bo na trgu tekmovala s privatnimi zavarovalnicami in vpeljavo novega davka za bogate. Celoten projekt naj bi stal devetsto milijard dolarjev v naslednjih desetih letih. Pričakovano so republikanci ostro nastopili proti predlogu, del nasprotnikov pa prihaja tudi iz demokratskih vrst.

Republikance poleg novih davkov moti predvsem socialističen prizvok zakona in možnost plačevanja splavov z državnim denarjem. Želja administracije predsednika Obame in večine demokratov je, da ponudijo obvezno zavarovanje tisti petini prebivalstva, ki si zavarovanja trenutno ne morejo privoščiti. Kljub temu bo sprejetje zakona tako v kongresu kot senatu problematično, saj republikanci obljubljajo obstrukcijo glasovanja.

Na srečanju voditeljev Evropske unije so sprejeli sklep, ki zagotavlja finančno pomoč revnejši državam sveta pri spopadanju z naravovarstvenimi izzivi. Konsenz državam Evropske unije zagotavlja močan argument za varovanje okolja pred Združenimi državami in Japonsko, ki tovrstnih finančnih obvez še nista sprejeli. Pred decembrsko klimatsko konferenco v Koebenhavnu imajo evropske države problem seveda še v višini prispevka vsake države. Predlog Evropske komisije predvideva pomoč v višini petnajstih milijard evrov, ki bi si jih sedemindvajseterica enakomerno porazdelila. Predlogu financiranja nasprotuje Poljska na čelu deveterice novih evrodržav. Po predlogu Poljske bi vsaka država plačala prispevke po svojih zmožnostih in ne po količini onesnaževanja.

Kljub nasprotovanju opozicijske stranke SDP je hrvaška vlada v Sabor poslala predlog o potrditvi soglasja za podpis sporazuma o arbitraži med vladama Hrvaške in Slovenije. Najverjetneje bo Sabor o predlogu arbitraže razpravljal že v ponedeljek. Predsednik največje opozicijske stranke Zoran Milanović pravi, da bo podpora arbitražnemu sporazumu odvisna od predstavitve, ki bo v ponedeljek. Vlada za podpis sporazuma nujno potrebuje tudi podporo socialdemokratov, čeprav podpredsednik Sabora Vladimir Šeks iz vrst Hrvatske demokratske zajednice zagotavlja, da je dovolj navadna večina.

Zgodba o potrjevanju Lizbonske pogodbe na Češkem je pred zaključkom. Potem ko je ustavno sodišče odločanje o ustavnosti pogodbe odložilo na torek, drugega novembra, so na vrhu Evropske unije le ugodili zahtevam češkega predsednika Vaclava Klausa. Klaus je zahteval posebno zagotovilo, da bo Češka izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah, saj bi ta omogočala povrnitev premoženja Sudetskim Nemcem, izgnanim po drugi svetovni vojni. Češka je bila tako priključena Veliki Britaniji in Poljski, ki sta že izvzeti iz omenjene listine. Po zagotovilih predstavnikov Evropske unije dodatek k Lizbonski pogodbi ne bo zahteval ponovne ratifikacije v vseh državah Evropske Unije.

Že stalnica v naših dnevnoinformativnih oddajah so postale novice o sindikalnem nezadovoljstvu z vlado. Opozorilo predsednika konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja, da bo morala vlada spremeniti svoj odnos do sindikatov, vsaj po dejanjih na današnjih pogajanjih med Zdravniško zbornico slovenijo in ministrom za zdravje ni padlo na plodna tla. Predstavniki zdravniške zbornice so sestanek, na katerem bi morali govoriti o aneksu dva k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2009, zapustili. Ministrstvo naj bi po besedah predstavnikov zbornice z njimi nedostojno komuniciralo in odpiralo druga manj problematična vprašanja. Ministrstvu očitajo nepartnerski odnos in neenakovredno obravnavo. Sindikat Zdravnikov in zobozdravnikov je eden redkih sindikatov javnega sektorja, ki v sredo ni podpisal predloga vlade o varčevanju na račun delavcev v javnem sektorju.

Za prihodnji petek so v sindikatu podjetja Juteks napovedali osemurno opozorilno stavko. Predstavnica sindikatov Majda Medved je izpostavila stavkovne zahteve, ki med drugim vsebujejo izplačilo stopetdesetih evrov mesečnega draginjskega dodatka, znižanje odstotka variabilnega dela plače, ki po sindikalnih podatkih znaša kar štirideset odstotkov. Istočasno zahtevajo proste vikende in bolj sorazmerno porazdelitev dela preko leta. Kot pojasnjujejo v vodstvu podjetja, imajo zaradi specifičnosti panoge delo neenakomerno porazdeljeno. Kot so poudarili v vodstvu, se je podjetje s sindikatom že dogovorilo o regresu, dopustu, prazničnem in nedeljskem delu.

Prvi november je poleg dneva spomina na mrtve tudi svetovni dan veganstva. Pogovarjali smo se s podpredsednico društva za živali Branislavo Vičar, ki nam je podrobneje razložila filozofijo gibanja: