Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SOULSAVERS: Broken (V2, 2009) (ponovitev 12. 11. '09 ob 00.30) (2365 bralcev)
Četrtek, 5. 11. 2009
Recky



* Broken je že tretji album, ki sta ga pod projektnim imenom Soulsavers posnela dva izkušena studijska mačka oz. producenta Rich Martin in Ian Glover. Hkrati je Broken tudi drugi, ki sta ga posnela v kolaboraciji z Markom Laneganom. Slednji je razlog za izrazito subjektivno recenzijo dotične plošče, saj tudi sam avtor pričujočih vrstic sodim med dolgoletne obsedence v „z alkoholom prepito in cigaretnim dimom obdelano Laneganovo grlo".

Zasvojenost do tega pevca sodi še v čase, ko je kot frontmen grmel v času grunge-a nepravično spregledanih rockerjih Screaming Trees, njegovih bluesovskih odklonih na solo ploščah in kasneje tudi v Queens of The Stone Age. Prepričal pa me je s tem, da je kljub nekoliko samodestruktivni naravi uspel nevtralizirati vse notranje demone, heroinsko odvisnost in se v zadnjem desetletju še intenzivneje posvetiti glasbi.

Sodelovanj z drugimi glasbeniki v zadnjih letih je veliko, a omenimo le nekatere: na treh ploščah je sodeloval z The Twillight Singers, v The Gutter Twins sodeluje z nekdanjim frontmanom benda Afghan Whigs, Gregom Dullijem; z Isobell Campbell, ex pevko Belle & Sebastian, je posnel dva albuma in navsezadnje je sodeloval z bendom genialnega imena - Soulsavers.

Martin in Glover sta s projektom Soulsavers pričela na začetku „milenija" in si s studijskimi posegi zadevo zamislila kot temačno elektronsko downtempo zvočno gmoto, brneče in melanholične atmosfere, navdihnjene pri kakšnih Can, DJ Shadowu ali Death in Vegas. Konkretno podobo je projekt dobil s prvencem Tough Guys Don't Dance leta 2003. Na njem je sodeloval tudi Josh Haden, znan po slowcore bendu Spain. Večje pozornosti prvi album ni dosegel.

Bistveno večjo težo so Soulsavers pridobili z drugim albumom It's Not How Far You Fall, It's the Way You Land. Razlog je bil predvsem že omenjeni Mark Lanegan, ki je s svojim avtentičnim rockovskim baritonom stvari dal dodatno verodostojnost ter injekcijo organskosti in emocij. Kot soavtor dela pesmi pa je projekt popeljal tudi na teren gospela, soula in bluesa.

Na posameznih skladbah so med drugimi na plošči sodelovala še Will Oldham aka Bonnie Price Billy in P.W. Long, pevec kultnih Mule. Odziv glasbene kritike in poslušalcev je bil enoglasen, saj je album v marsikaterem izboru alter albumov leta 2007 pristal v samem vrhu.

Da je Lanegan v Soulsavers našel atmosfero in zvok, ki mu očitno najbolj leži, dokazuje tudi nadaljevanje sodelovanja na tretji plošči Broken. Čeprav je tudi ta vpet v značilno soulsaversko vzdušje, je stilsko najbolj raznolik do sedaj. Poleg vpliva countryja in v manjši dozi jazza, je opazna tudi večja uporaba blago distorziranih kitar. Na ta način v posameznih primerih Soulsavers učinkujejo kot pravi rockovski bend.

Glavnino plošče vseeno zaznamuje downtempo dinamika brnečih udarcev bobna in diskretnega škripajočega hrupa v ozadju, ki ga poganjajo zvoki klavirja, godalnih aranžmajev, na trenutke pa se priključi tudi saksofon. Občasno temačna noir atmosfera prikliče na plan tudi reference iz filmske glasbe.

Čeprav skozi ploščo dominira grlo Marka Lanegana, na albumu Broken sodeluje še nekaj razvpitih alter-rock vokalistov, med katerimi so Mike Patton (Faith No More, Fantomas, Mr. Bungle,...), ponovno tudi Will Oldham, tu je Gibby Haynes (Butthole Surfers), Jason Pierce (Spiritualized, Spacmen 3) in mlada avstralska pevka Red Ghost.

Razen slednje so sodelovanja ostalih bolj ali manj v senci vokalnega coola Marka Lanegana. Ta ponovno navdušuje tudi z velikim avtorskim prispevkom, predvsem v pisanju pesmi. Njegove pesmi obžalovanja in notranjega nemira v Soulsavers zaživijo v polni meri in na trenutke povlečejo vzporednice z njegovim zadnjim solo projektom Bubblegum iz leta 2004.

Na ploščo sta uvrščeni tudi priredbi. To sta skladbi Willa Oldhama pa tudi Gena Clarka. Slednjega se spominjamo kot nekdanjega člana The Byrds; predvsem osemminutna predelava pesmi Gena Clarka z naslovom Some Misunderstanding, ki je bila, mimogrede, originalno izdana leta 1974 na plošči No Other, predstavlja enega vrhuncev plošče Broken.

Broken zna na marsikoga delovati kot temačen, melanholičen album, primeren predvsem za intimna soočenja v nočnih urah. Kljub temu po pozornem poslušanju plošča pušča občutek optimizma, ki se po vsakem dodatnem soočenju še stopnjuje. In če vam lahko kdo, v teh časih bombardiranja s strani masovnih medijev z raznoraznimi sranjem, reši dušo, so to prav Soulsavers.

pripravil Igor Pavkovič

 



Komentarji
komentiraj >>