OFF NAPOVEDNIK
Enim bolj, drugim manj simpatična, na predsedniških volitvah pa, po številu posrednih elektorskih glasov, najpomemkbnejša ameriška zvezna država, Kalifornija, se letošnje leto ne sonči v zavisti drugih kotičkov sveta. Le-ti se tako ali tako namakajo v lastnem znoju. Dobro, eni v krvi, ma Kalifornija ni kriva. Wasn´t me! Kalifornijo krasi nek drug atribut. Konkretneje, napis Holywood, ki kazi, ali krasi, kakorkoli pač, ki stoji in prestreza svež smog angelskega mesta, praznuje 80. obletnico lastne postavitve.
Eno najbolj markantnih znamenitosti filmskega mesta so skupaj zbili in postavili leta 1923. Namembnost se mu je hitro spremenila, saj je šlo za reklamo nepremičninskega podjetja Hollywoodland, ki naj bi na svojem mestu ostala le kakšno poldrugo leto. Famozna konstrukcija je takrat koštala “falkonskih” 21 tisoč ameriških zelencev, črke so visoke po 15 metrov, široke 10. Leta 1949 so zadnje 4 črke odstranili. Obeležje je dobilo status simbola svetovne prestolnice zabavne industrije, pa tudi metafore dežele neizpolnjenih sanj.
V osemdestih letih je spomenik preživel marsikaj. Potresi, viharji, vročina, samomor neuspele angleške igralke Peg Entwisle, ki s eje leta 32 s prve črke pognala v globino, nato pa posthumno zaslovela. Leta 76 je bil napis popravljen v “hollyweed”, kdor ne ve kaj to pomeni, si ne zasluži božanja tele frekvence, leta ‘87 pa je bil eden izmed dveh l-jev, ob obisku svetega očeta, zakamufliran. Napisu so njegovi častilci podarili ogromno torto, kljub temu, da bi si ta verjetno želel novega barvnega premaza ali pa, recimo, protiteroristične zaščite.
Če pa bi obeležje dejansko spregovorilo, bi najbrž izkoristilo novopridobljeno danost za izčrpen komentar aktualnih dogajanj in dejanj vanj zagledanih dolinarjev. Verjetno bi obžalovalo, da ne vsebuje ene velike črke F.
In medtem ko se hollywodčani mastijo s torto velikanko, nekateri morebiti ponavljajo abecedo, znano dejstvo je namreč, da 40 milijončkov Amerov bere po četrtošolsko, drugi spet preverjajo svojo vidno dioptrijo, tretji počnejo njim zadevne tretje stvarim, in tako naprej………….v glavnem, na vzhodni obali imajo poplonoma drugačne probleme. Ne le, da newyorčani preferirajo Broadway, tudi velike torte bodo odsihmal le pobožne želje.
Polovica newyorških šolarjev je predebelih. Rešitev? Župan velemesta, preagmatični bogataš Michael Bloomberg je odločil, da bo iz mesta izkoreninil avtomate s sladkarijami. Tako morajo biti cukr-mašine odstranjene iz približno 1200 javnih šol do septembra, a bodo zamenjane z drugimi, zdravju ter teži prijaznimi. Kaj bo s starimi? Hm, hm. Predsednik se jim je ravno vrnil iz Afrike, ki jo bo rešil AIDS, kar bo prezadolženi ameriški budžet ozaljšalo za 15 milijard dolarjev. Da ne bodo afričani umirali za kugo 21.stoletja. Bodo samo še od lakote.
Hm, hm. Avtomati s pripadajočimi žetoni bi lahko morebiti rešili afriško vprašanje. Ampak bi bil pa potem Bushman zaradi zaslug še enkrat izvoljen. Dileme, dileme.
OFF PROGRAM
Ljube Slovenke, Slovenci, izbrisanci, azilantje, rodnogrudni homoseksualci in prostitutke. Že res, da vam domovina največkrat odteguje dojko, ko si zaželite nje mleka in ljubezni. A kaj bo lakota. Potem, ko je naš Lojze, Peterle se kliče, v Bruselj izvozil svoj med in vino, da je pogostil evropske so-konvencioniste, mu naša bodoča prestolnica leži pred koleni in se futra iz njegove roke.
Lojzota je obširno pobiografiral eminentni evropski časnik. Prav celega so popisali. Da igra harmoniko, pa čebelar da je, pa naš prvi slovenski premier, pa da je eden glavnih favoritov za zasedbo predsedniške pručke evro-parlamenta, pa……KAJ? Stop! Mogoče pa novinarji in Lojzetovi evropski kolegi niso vajeni njegove žlahtne kapljice. Ali pa je naš Lojze pač bolj zvit, kot si upamo priznati.
Tudi pot do skupne evropske ustave bo še hudo zvita. Francozi so jo poslali na totalno jezikovno predelavo. Pravijo, da jezik ni ustrezen in stilski. Pa še prevesti jo bo potrebno v kar 21 uradno priznanih jezikov naše bodoče skupne domovine. Pa tile Luxemburžani se delajo velike, ker zahtevajo lastno verzijo. Ma, Slovenci jih zmečkamo ko, ko…..slon slonico??
Sadijevega orožja še kar ni. Komisije na obeh straneh Atlantika brskajo, kaj je kdo vedel in česa ne. Šefe skoraj največje ameriške dobrodelne organizacije-CIA- George Tenet je skorajda odstopil, a mu je, iz Afrike povrnjeni bušman kupil odpustek.
Medtem pa Kim Jong Il, šefe severnokorejske sale, ne ve več, kaj hudiča mora še storiti, da bo končno preventivno zbombardiran. Odpre zaprto nuklearko, izžene mednarodne inšpektorje za jedrsko varnost, testira raketice, svetu naznani, da ima uran, da z njim ni varno riža zobati, svet pa nič. Kim, ti kar ustreli, mogoče bodo pa potem verjeli.
Vero vase si skušajo povrniti naši veliki slovanski bratje Rusi. Mar se tudi oni re-evangelizirajo, sprašujete? Nak. Profesionalizirali bodo armado, vojaški proračun pa napihnili kar za 14 odstotkov. Koliko rubljev lažji pa bodo? 391 milijard rubljev, kar navrže okroglih 13 milijard dolarjev. Za primerjavo- ameriški orožarski budžet je težak dobrih 400 milijard dolarjev. Rusom se bo še kolcalo po hladni vojni, ko bo vodka pošla.
Minuli vikend so si ustvarjalci Radia dva iz Celovca oprtali culice na rame in odšli domov. Radio dva, edini radio na avstrijskem koroškem, ki 24 ur na dan oddaja program v slovenščini, od petka zvečer v eter spušča samo še glasbo iz računalnika. O tem, zakaj in kako so po dolgem boju morali prekiniti program Radia dva, smo govorili z njegovo odgovorno urednico Marico Štern Kušej.
////////////////////////////////////////////////////
Za financiranje manjšinjskega radia so pristojne avstrijske oblasti, ki že nekaj časa ne prispevajo niti fičnika. Svoj lonček pa so v solidarnostnem zanosu pristavile tudi slovenske oblasti in obljubile 264 tisoč evrov pomoči. Kje je zdaj vsaj slovenski denar, če že avstrijskega ni od nikoder?
////////////////////////////////////////////////////
Sekretar Špacapan se je o problemu Radia dva danes debelo uro pogovarjal s predstavniki vseh slovenskih organizacij na Koroškem. Kje so bili predstavniki avstrijskega roda, ni znano. Prav tako v tem treutku še ni znano, do kakšnih zaključkov so sogovorniki prišli. A besede ostajajo besede. Radio dva pa lahko reši le denar. Brez denarja bo samo muzika! Pa še ta ne več dolgo …
Za konec pa še novica iz novega domovanja ljubljanskih aktivistov, po domače imenovanih Molotovci. Prejšnji teden smo poročali, da so se preselili v opuščeno stavbo v zaenkrat še skrivnem delu slovenske prestolnice. Malomarni privatni lastniki so prenehali s pritiski nanje in se sprijaznili z dejstvom, da se je v njihovo stavbo naselilo življenje. Naseljenci zdaj energično popravljajo in čistijo precej zanemarjeno hišo, urejajo vrt v njeni okolici in krpajo ograjo okoli nje. Sprejeli so jih tudi že sosedje. Neka starejša prebivalka četrti jim je podarila dva jogija, neka druga pa je prispevala hrano za pse. Tudi v krutem kapitalizmu še živi solidarnost!
Komentarji
komentiraj >>