OB SEDMIH
Sudanski predsednik Omar al-Bašir je bil primoran odpovedati sodelovanje na srečanju Organizacije islamske konference v Istanbulu. Turčija je sprva pozdravila njegovo napovedano prisotnost, a se je znašla pod pritiskom Bruslja zaradi obtožb o Baširjevi odgovornosti za genocid v Darfurju, zaradi česar je Mednarodno kazensko sodišče proti njemu izdalo zaporni nalog. Bašir je zaplet elegantno rešil z izgovorom, da je zaradi spora med njegovo vladajočo stranko in Ljudskim osvobodilnim gibanjem potrebna njegova prisotnost v domovini. Že prej pa je turški premier Recep Erdogan obtožbe proti Baširju relativiziral z besedami, da noben musliman ni zmožen zakriviti genocida.
Dokazano pa je musliman sposoben pobiti trinajst sovojakov, kar se je prejšnji teden zgodilo v teksaški vojaški bazi. Kongresnik in nesojeni podpredsednik Joe Lieberman je zato že napovedal kongresno preiskavo, ki naj bi ugotovila, ali je šlo za teroristični napad in ali je vojska spregledala strelčeva ekstremna stališča. Več njegovih kolegov naj bi namreč opozarjalo na njegovo razraščajočo jezo proti iraški in afganistanski vojni, zaradi svojega bližnjevzhodnega porekla pa naj bi bil deležen tudi rasnega nadlegovanja. Predstavnik vojske je posvaril pred prezgodnjimi špekulacijami, češ da bi lahko sprožile odpor proti vsem muslimanom v vojski.
Iraški parlament je pred januarskimi volitvami sprejel ključni volilni zakon. Ta med drugim določa način izvedbe volitev v etnično razdeljenem in z nafto bogatem Kirkuku ter kako naj bodo sestavljene glasovnice. Zaradi večtedenskih zastojev pri oblikovanju zakona je obstajal strah pred preložitvijo volitev in povečanjem nestabilnosti. Najbolj si je zato oddahnil vrhovni okupator Barack Obama, ki je iraškim voditeljem že čestital za doseženi sporazum.
Neznanec je včeraj zvečer obvestil policijo, da je v parlamentu oziroma v okolici nameščeno eksplozivno telo. Policisti so zaprli del Šubičeve ceste, zavarovali območje in začeli s pregledom. Preiskava je pokazala, da je na žalost šlo za lažen preplah.
OB OSMIH
Poplave in zemeljski plazovi so v Salvadorju odnesli najmanj stoštiriindvajset človeških življenj, šestdeset jih je pogrešanih, sedem tisoč ljudi pa se je moralo umakniti s svojih domov. Posledice večdnevnega deževja čutita predvsem glavno mesto San Salvador in osrednja provinca San Vicente, ki je zaradi plazov in porušenih mostov odrezana od ostalega sveta. Velik del države je ostal brez elektrike in pitne vode, težave pa so tudi z nudenjem prve pomoči.
Venezuelski predsednik Hugo Chavez se z revolucionarno retoriko še naprej bori proti ameriškim oporiščem v sosednji Kolumbiji. Vojsko je pozval, naj bo pripravljena na morebitno vojno, za nameček pa je na mejo s Kolumbijo napotil še dodatnih petnajst tisoč vojakov. Kolumbijski predsednik Alvaro Uribe je zato napovedal iskanje pomoči pri Varnostnem svetu Združenih narodov in Organizaciji ameriških držav. Trdi namreč, da je povečano število ameriških vojakov namenjeno zgolj boju proti drogam.
Ustavno sodišče bo danes nadaljevalo v četrtek prekinjeno obravnavo o ustavnosti referenduma o sodniških plačah. Presojo je zahtevala parlamentarna koalicija, ki meni, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi lahko nastale protiustavne posledice. Če sodišče ne bo delilo istega mnenja, potem nas na pobudo Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke čaka referendum. Opozicija trdi, da je povečevanje sodniških plač v kriznih časih neprimerno.
OB DEVETIH
Policija je na severu Filipinov našla glavo učitelja, ki je bil pred tremi tedni ugrabljen med potovanjem na otok Jolo. Islamska skrajna skupina Abu Sajaf je zahtevala osemindvajset tisoč evrov odkupnine, ki pa je njegova družina ni bila pripravljena plačati. Letos je bilo ugrabljenih že šest učiteljev, a so bili kljub grožnjam vsi izpuščeni. Šolsko ministrstvo se boji, da bo zaradi takšnih incidentov težko našlo kader, ki bi bil pripravljen poučevati na področjih z muslimanskim prebivalstvom.
Manifestacije ob dvajseti obletnici padca Berlinskega zidu bodo danes dosegle vrh v Berlinu. Pred Brandenburškimi vrati se bo okoli tisoč poslikanih zidakov simboličnega zidu v dolžini poldrugega kilometra prevrnilo kot domine, pričakovanih sto tisoč ljudi pa bo rajalo ob zvokih koncertov in v luči ognjemetov. Skupaj z rajo se bodo veselili med drugimi Nicolas Sarkozy, Gordon Brown, Hillary Clinton, Dmitrij Medvedjev in Borut Pahor.
Padec Berlinskega zidu je naznanil dobo globalnega kapitalizma, katerega funkcioniranje navdušuje le redke. Anketa, napravljena v sedemindvajsetih državah po vsem svetu, je pokazala, da samo enajst odstotkov izprašanih zadovoljuje kapitalizem s svobodnim trgom. Večina jih namreč meni, da so potrebne reforme in večja regulacija trga. Bolj razdeljeno je svetovno mnenje glede razpada Sovjetske zveze. Medtem ko ga večina Evropejcev in Američanov vidi kot pozitivno zadevo, pa so na drugi strani Rusija in države v razvoju s popolnoma nasprotnim pogledom.
OB DESETIH
Avstralski zunanji minister Stephen Smith bo ob obisku Šri Lanke tamkajšnje vodstvo zaprosil za bolj dejavno vlogo pri preprečevanju nezakonitih migracij. Avstralija si želi predvsem večjega nadzora nad Tamilci, ki si po koncu državljanske vojne želijo zapustiti otok. Izseljevanje naj bi preprečile politične reforme in ponovna naselitev razseljenih beguncev. Šri Lanka se brani z izgovorom, da so mnogi prosilci za azil navadni ekonomski migranti, ki vojno ponujajo kot izgovor za iskanje boljšega življenja. Avstralsko vlado, ki je zaradi domnevno premehke politike do azilantov stalno na tapeti desne opozicije, je še posebej razkačila skupina osemdesetih Tamilcev. Ta se v Indoneziji noče izkrcati z avstralske ladje, ki jih je pred mesecem rešila iz morja.
V Portorožu bodo do srede na petnajstem strokovnem srečanju letovali ravnateljice in ravnatelji srednjih šol. Uvodoma jim bo servirano predavanje resornega ministra Igorja Lukšiča z nenadjebljivo tematiko srednje šole danes in v prihodnosti. Sledila bo predstavitev načel vzgoje in izobraževanja v nastajajoči beli knjigi in govoranca o vzgoji za boljši svet. Malce več sočnosti utegneta imeti nastopa profesorja Rastka Močnika in igralke Štefke Drolc.
Zaposleni v kranjski tekstilni tovarni Zvezda so po pogovorih z upravo podjetja za danes napovedano stavko zamrznili do dvajsetega novembra. Do takrat naj bi bilo več znanega glede morebitnega vlaganja strateškega partnerja. Petinšestdeset zaposlenih je zaradi neporavnanih prispevkov za socialno varnost in neizplačane plače za september stavko napovedalo že za drugi november, a je nato vodstvo delno ugodilo njihovim zahtevam.
Na Brdu pri Kranju bo potekalo drugo zasedanje koordinacijskega odbora slovenskih in italijanskih ministrov. Največ pozornosti bo namenjene spornim načrtom o gradnji plinskega terminala v Žavljah. Slovenska stran naj bi opozorila, da niso bile upoštevane njene pripombe. Načrtom nasprotuje tudi civilna družba. Okoljska nevladna organizacija Alpe Adria Green bo dopoldne pred parlamentom pripravila protestni shod.
Komentarji
komentiraj >>