* Nocoj predstavljamo že peti album portugalskega blues- rockovskega glasbenika Paula Furtada, ki je bolj znan po umetniškem imenu Legendary Tigerman. Že od leta 2002 dalje nas zalaga z zanimivimi glasbenimi projekti, ki so mu v zadnjem obdobju prinesli tudi mednarodno prepoznavnost. Leta 2002 je izšel njegov prvenec Cold Blood, že naslednje leto je izdal album Fuck Christmas, I Got The Blues, sledila sta še albuma Naked Blues iz leta 2004 in Masquerade v letu 2006. Paulo Furtado se je dokazal kot izjemno talentiran „blues kreativec", ki mu je samoumevno spajanje različnih glasbenih slogov v samosvojo, celovito, in prepoznavno glasbeno vsebino.

Na koncertih se največkrat pojavlja kot »one man band«, s kitaro, orglicami in bobni. Poznan je po izvirnem spajanju bluesovske in rock'n'roll tradicije s sodobnim glasbenim pristopom. Tega s pridom izkorišča tudi pri svojem drugem rockovsko-bluesovso in soulovsko začinjenem bendu Wraygunn, ki je v lanskem letu prvič prodrl na mednarodne odre in si že prislužil pozitivne kritike. Toda še bolje je Legendary Tigerman ocenjen za svoje samostojne avtorske podvige.

Letošnjega septembra je prijetno presenetil z izidom albuma Femina, saj se le-ta močno razlikuje od njegovega dosedanjega minimalističnega izražanja. Tokrat je k sodelovanju povabil zanimive vokalistke, kot so Peaches, Lisa Kekaula iz zasedbe The Bellrays, uveljavljena portugalska igralka in režiserka Maria De Medeiros, brazilska multimedijska umetnica in glasbenica Cibelle, italijanska igralka in režiserka Aisa Argento ter Becky Lee, Phoebe Killdeer, Rita Redshoes, Cláudia Efe in Mafalda Nascimento. Nastal je razgiban in dovršen album s petnajstimi skladbami, ki vas bo pritegnil že ob prvem poslušanju.

Prvo skladbo »Life Ain't Enough For You« zelo čutno zapoje Asia Argento ob spremljavi Paula Furtada. Album se v bujnem, izpopolnjenem bluesovsko-rockovskem, na trenutke celo pop- rockovskem slogu nadgrajuje iz skladbe v skladbo. Hazelwoodova uspešnica »These Boots Are Made For Walkin'« deluje morda še bolj pretkano kot v izvedbi Nancy Sinatre. Peaches nas ponovno fascinira s svojim značilnim prispevkom, v skladbi »She's A Hellcat«. Prav posrečeno se dopolnjujeta s Paulom Furtadom v izmeničnem vokalnem odzivu. Skladba je navdahnjena z ostrejšim, skorajda že alter rockovskim nabojem. Album deluje tako učinkovito, ker je Legendary Tigerman očitno zelo natančno vedel, za katero pevko je primerna posamezna skladba. Tudi večna, že davno zimzelena uspešnica »Lonesome Town«, v pevski izvedbi Rite Redshoes, prepriča z izjemnim liričnim in melanholičnim pridihom. Toda, da ne boste mislili, da gre za album obdelav večnih uspešnic; prav nasprotno, velika večina skladb je plod močnega avtorskega potenciala Paula Furtada.

Spretno kombiniranje različnih glasbenih slogov, od bluesa, pop rocka, alter rocka in do soula je prepleteno v spontano, zaključeno celoto, ki navdušuje z veliko mero dinamike in dovršene, uravnotežene produkcije. Moj favorit je brez dvoma skladba »The Saddest Thing To Say«. Gre za soulovsko in rock'n'roll mešanico, ki je oplemenitena z izjemnim pevskim karakterjem Lise Kekaula.

Album je prepričljiv tudi z vidika instrumentalne izvedbe. Legendary Tigerman tankočutno in premišljeno uporablja svojo električno kitaro in z domišljenimi aranžmaji gradi napetost razgibanih skladb, na osnovi minimalističnega, a izrazno močnega ritma bobnov in drugih tolkal. Škoda, da zaradi dolžine ne moremo slišati celega albuma, kajti zagotavljam, da na albumu ni nezanimive skladbe. Izjemen občutek Paula Furtada za prepletanje liričnih in ekspresivno močnih skladb je velika odlika tega glasbenega izdelka.

pripravil Brane Škerjanc