Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
TORKOVA UPOKOJENSKA PROMENADA. (2679 bralcev)
Torek, 17. 11. 2009
torkar




07.20 PANJSKE KONČNICE

Panjske končnice tudi tokrat za vas 'podira' Gašper.


07.45 SKAČEMO V ZELJE (tokrat iz visokega položaja)

Kdor ne skače, je verjetno monogamen, pravi statistika. Statistik pa ne maramo.


08.15 TRAKOFILIJA

Preko radijskih valov vam Maco znova ponuja trakov iz glasbene zgodovine.

PRISLUHnI!!

 


08.40 KORUPCIJA ZA POSLUŠALCE

Ko se za nagrade MGL-ja poteguje druščina poslušalcev. Kaj jim je skupnega? Vsi imajo telefon. That simple.


09.20 SVAŠTARNICA

Abeceda glasbenih novotarij aktualnega dne.

In še izjava Jana iz zasedbe Carnaval:

"Radio Študent, lep pozdrav, moje ime je Jan, igram v bendu Carnaval in sem odgovoren za prevračanje miz vodilnim na Sazasu v naročje, za razbijanje kozarcev, za metanje stolov in med drugim tudi za pljunek Matjažu Zupanu v obraz. Čeprav je bila to v prvi vrsti promocijska poteza za naš novi album Carnaval 2, me je vseeno povsem sesulo, kako nihče, s tem mislim predvsem medije in razočarane avtorje in uporabnike Sazasovih storitev, ni prepoznal prevratniškega potenciala te uporniške geste, oziroma nihče v bistvu niti ne ve, kaj naj si o njej misli in kako jo lahko izkoristi za svoj lasten boj proti delovanju te požrtvovalne brezmadežne združbe za zaščito avtorskih pravic. Zato sem se odločil, da še enkrat poskušam sam retrogradno dati nek smisel tej sicer nedoločljivi ambivalenti avtentični gesti, da zavarujem njeno ostrino in njen travmatični domet. Iskreno upam, da se bo to koga vsaj malo dotaknilo in da bo šel tudi sam po poti mojega vzora.

Nekateri pravijo, da Zupan po tem dogodku ni klical policije in me ni tožil, ker je hotel izpasti velika dobričina, iz mene pa narediti nebogljenega primitivnega prenapetega gospodiča. Drugi pravijo, da me ni tožil, ker ga je sram, a vam zagotovljam, da ga ni sram in da ga gotovo ni treba biti sram, ker ima poleg mene edini jasno etično držo, v njegovem primeru je ta pač kapitalistična, prečiščena vsake dušebrižne hinavščine. Zupan se ne boji izpostavljati, na račun njegovega poguma pa živi ogromno brezimnih kurcev, ki so njemu sicer sorodni, a se izpostaviti nikoli ne bi upali. Ti brezvezniki cuzajo med v njegovi senci, vendar mu bodo obrnili hrbet takoj, ko bodo zaslutili, da mu gori pod nogami. Če preidem na poanto, moje mnenje je, da me Zupan zato ni tožil in klical policije, ker se boji, da bi utegnil prebuditi slabo vest v nezadovoljnih ljudeh, ki so sorodni meni, in sicer slabo vest zaradi očitno ziheraškega in večinoma ciničnega kvaziprotestiranja, ki ves ta izkoriščevalski poden pravzaprav nezavedno šele vzdržuje. Dokler ljudje verjamejo v moč Zupana in Sazasa, do takrat ta moč obstaja. Če ljudje v to ne bodo več verjeli, bo padel tudi Sazas.

Moj namen je pokazati na nemoč vodilnih v Sazasu, na manipulacije in taktike, s katerimi nas zavajajo in prepričujejo v lastno nedotakljivost in na obsceno podstat, ki se skriva za njihovim prijateljskim in zaščitniškim delovanjem, še posebej na povezavo med Sazasom in državo, ki omogoča Sazasovo prikrito nasilno obvladovanje nezadovoljnih avtorjev in uporabnikov glasbe. Po drugi strani pa bi rad pokazal tudi drugim ljudem, kako naj se borijo proti kvazi diktatorjem na področjih, ki se tičejo njih in česa absolutno v tem boju ne smejo početi, ker je to v samo izkoriščevanje že vračunano in sistem obvladovanja le še bolj krepi.

Bistvena stvar, ki jo je potrebno kritizirati, je povsem zgrešen pristop večine ogorčenih avtorjev in uporabnikov proti Sazasu. Večina se jih namreč poslužuje uradnih, pravnih in drugih zakonsko predpisanih vzvodov za dosego svojega cilja. Ta pristop ne more obroditi nobenih sadov, ker so ravno ti pravni in zakonski vzvodi tisti, ki omogočajo Sazasu svoje delovanje. Sazas je intimno prepleten z državo, za njim se skriva interes in moč skorumpirane politike, ki Sazas in Zupana podpira in si to lahko dovoli, dokler se skriva varno v senci. Če bi se izkazalo, da postaja prevroče in da bi se lahko razkrilo preveč, bi se ta del, ki je pri vsem skupaj ključen, takoj začel umikati in bi Zupanu brez slabe vesti takoj obrnil hrbet. To je tudi tisto jedro, v katerega je treba bezati in ga poskušati zvleči na plano. Vendar jaz ne verjamem, da je to mogoče z nekim uradnim pristopom. Okoliščine so pač izredne.

Druga stvar, ki jo je potrebno poudariti, je način kako Sazas sam provocira in režira situacije, ki privedejo do pravnih in medijskih sporov, ki pozornost uspešno usmerjajo stran od bistvenih stvari. Na primer spor z RTV Slovenija, ali spor z Metalcampom. Popolnoma inscenirana situacija, ki nas dela ogorčene in nas čustveno povsem prevzame, da pozabimo na bistveno. Mogoče bi bilo iskrenejše reči, da nas sploh ne prevzame več, ker smo že zdavnaj nasičeni peripetij povezanih s Sazasom. Podobno je bilo tudi pri moji akciji »pljunek na Sazasu«. Take stvari nikogar več ne zanimajo.


Poleg tega vam lahko na kratko naštejem še nekaj taktik, kako nas Sazas obvladuje in nam jemlje prevratniško moč. Najpomembnejša in najbolj učinkovita od teh je taktika laganja z resnico. Nič ni bolj učinkovito kot lagati z resnico. Greblo je sposoben lagati dve uri neprestano, ne da bi enkrat povedal laž. Zupan pa se mora v tem še malo izvežbati, ker laže kar direktno. Tam, kjer se laže z resnico, pa se je potrebno s kritiko osredotočiti na samo formo in ne na vsebino povedanega kot to počno vsi.

Na primer, Greblo vedno najprej poudari, kako je on le eden od 4511 blablabla članov Sazasa, kako je tudi on le avtor in na isti strani kot ogorčeni, ki se pritožujejo. Takoj, ko se nekdo pritoži, Greblo prevzame funkcijo žrtve z znamenitim stavkom: »javna podoba Sazasa je katastrofalna«, tako se nenadoma ta, ki je res prava žrtev, znajde v situaciji agresorja, tako da se na koncu še opravičuje, še posebej ga postane sram, če je nad vodilne v Sazasu bognedaj preveč povzdignil glas in ob tem še povedal kakšno sočno kletvico.

Zupan ima taktiko igranja prijateljskega vzdušja, avtorje naziva z njihovimi imeni in jih rad pobara v stilu: »Martin, Martin, prosim, umiri se« itd. Izredno efektivna taktika je še posebej izmikanje konkretnosti z navajanjem številk, obračanjem stroškov, tarif, itd., za katere nikoli ne veš ali so resnične ali ne. Tudi če so, je bodica tvoje zahteve po konkretnem odgovoru že zdavnaj omehčana.

Torej naj povzamem: če se sistem Sazasovega izkoriščanja nenehno spreminja, tako da se njegovo kriminalno bistvo skriva v vedno novih zakonih, pravilih, členih, tarifah in drugih kvaziizboljšavah, se je potrebno osredotočiti na tisto, kar v sistemu ostaja enako, in to, kar v sistemu ostaja enako je vodstvo Sazasa, Zupan in njegove degenerirane ovčke. Preden se začnemo osredotočati na vsebino, se je potrebno nujno znebiti vodstva Sazasa in načina njihovega komuniciranja z nami. V takem vzdušju, kot ga sami zavestno ustvarjajo in nas vanj vpletajo, da bi se ja ukvarjali z nepotrebnimi obstranskimi zadevami, debata ni možna. Takoj, ko poskušaš na primer utemeljiti svoj pogled na posamezen problem, ki ti ga v resnici sami nastavijo, na primer na višino določene tarife, si se že zapletel v zanko. Še enkrat, najprej je potrebno zrušiti vodstvo Sazasa in poskrbeti, da nikoli več ne pride do takega načina nategovanja prizadetih. Šele nato bo mogoče osnovati novo pravičnejšo in popolnoma transparento institucijo, ki bo res skrbela za razvoj glasbene scene v Sloveniji.

Vprašanje je torej, kaj lahko avtorji in uporabniki naredijo, da se kaj spremeni, da se Sazas ujame v svoji lastni pasti? Moje mnenje je, da nihče Sazasa ne bi smel upoštevati in mu nikakor ne bi smel slediti v njegovih zahtevah. Sazas mora izgubiti dotok denarja. Nihče mu ne sme plačevati, Zupan je zadnjič celo navedel dejstvo, da že zdaj več kot petdeset procentov uporabnikov Sazasu svojih obveznosti ne izplačuje in da so zato na Sazasu primorani svoj denar vlagati v pravne postopke proti njim. Na tem mestu je potrebno pozdraviti to gesto neposlušnosti, ker je to edini način spremembe situacije. Pa naj nas Sazas vse toži in spravi v zapor. Tako se bo vsaj pokazala obscena nasilna podstat njihovega izkoriščevalskega delovanja. Jaz verjamem v ljudi in v dejstvo, da bi radi podpirali glasbo v Sloveniji, vendar jih v teh izrednih razmerah prosim naj tega ne počnejo, dokler se stvari ne spremenijo. Vse avtorje, ki pa v tej situaciji še vedno zahtevajo svoje honorarje preko Sazasa pa uradno proglašam za izdajalce glasbene umetnosti.

Hvala Radiu Študent za možnost predstavitve svojega mnenja, upam da bo to naredilo kakšno spremembo. Naj vam položim na srce, da je Sazas že zdaj kot lik v risanki, ki je stekel čez rob prepada, le da se še ne zaveda, da mora pasti dol. Vsem poslušalcem pa naj povem, da je politika po definiciji umetnost nemogočega in naj ne zapadejo ideologiji današnjega časa - cinizmu. Cinizem je oblika laganja samemu sebi, človek misli, da je nad situacijo in da si z njo še zdaleč ne misli mazati rok, a istočasno ne opazi, da jo ravno on s takim pristopom aktivno omogoča."

Jan Kozel, Carnaval



09.45 TRI OPICE

Za kitajščino gre. Častna taborniška.


10.10 PARTIJA ŠAHA - ERICA JOHNSON DEBELJAK

Bo gostja frekvence 89,3 vse do 11. ure dopoldne.

Prisluhni pogovoru v celoti!

 




Komentarji
komentiraj >>