Več žensk, ki trenutno zasedajo visoke položaje v evropskih institucijah, je v britanskem časniku Financial Times objavilo poziv evropskim voditeljem, naj na katerega od položajev, o katerih bodo odločali na srečanju v četrtek, imenujejo žensko. Zapisale so, citiramo: »Pravi človek za pravo mesto je pogosto ženska. Z imenovanjem žensk bi Evropa postala bogatejša, bila bi bliže državljanom«. Dodale so še, da so za to potrebne "drzne odločitve".

Voditelji članic unije bodo v četrtek odločali, kdo bo zasedel nove položaje, ki jih predvideva Lizbonska pogodba. Gre za predsednika Evropskega sveta, visokega predstavnika za zunanjo politiko in generalnega sekretarja Sveta Evropske unije.

Kot kandidatka za položaj predsednice Evropskega sveta se sicer omenja nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga, vendar sta bolj v ospredju belgijski premier Herman Van Rompuy ter premiera Nizozemske in Luksembruga Jan-Peter Balkenende ter Jean-Claude Juncker. Sicer pa je tudi med predsedniki vlad sedemindvajset članic unije le ena ženska: nemška kanclerka Angela Merkel.

Iranska prva dama Azam al Sadat Farahi se je dan pred vrhom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ki se začenja v Rimu, pojavila v javnosti, kar štejejo za njen redek javni nastop. Hkrati je imela na forumu soprog voditeljev, ki sodelujejo na vrhu, govor, za katerega se domneva, da je njen prvi javni govor. Vsaj na tujem.