OFF NAPOVEDNIK

Sedemnajsti november je svetovni dan študentov. Razloga za izbiro tega datuma ni težko najti. Tega dne, leta 1939 je bilo v nacistična koncentracijska taborišča deportiranih več kot tisoč dvesto študentov praške univerze. Isti dan je postal tudi dan spomina na upor grških študentov proti vojaški hunti leta 1973 in pa na začetek žametne revolucije v tedanji Češkoslovaški, ko so se na praške ulice zlile kolone študentov.

Dan je torej napolnjen predvsem z uporniškim duhom, ki dostikrat umanjka pri večinskem delu slovenskih študentov. Da je nujen, so že dokazali hrvaški in avstrijski študenti, danes pa se jim pridržujejo tudi njihovi italijanski in nemški kolegi. V Italiji protestirajo proti univerzitetni reformi Berlusconijeve vlade, ki predvideva občutne varčevalne ukrepe. Na pomanjkanje denarja opozarjajo tudi nemški študenti, ki zahtevajo boljše pogoje izobraževanja. Protestniki so na shodih nosili transparente z gesli, kot na primer »Izobraževanje je predrago! Koliko stane neumnost?«

Berete OFF Program Radia študent, ki se vpričo protestniške ohlajenosti slovenske študentarije veseli dejstva, da jim je postlano z rožicami.

OFF PROGRAM

Ameriški predsednik Barack Obama se je na svoji prvi azijski turneji ustavil na Kitajskem. Gostiteljem je najprej polaskal z besedami, da je Kitajska postala osrednji igralec na mednarodnem prizorišču. Pogovori s kitajskim predsednikom Hu Jintaom so se vrteli predvsem okoli prihajajoče konference o podnebnih spremembah, kjer je Obama izpostavil potrebo po obširnemu in konkretnemu dogovoru ter nadaljevanju pogajanj glede severnokorejskega jedrskega programa. Malce manj sta bila predsednika soglasna pri temah, ki že tradicionalno obremenjujejo medsebojne odnose. Hu Jintao je tako izpostavil vprašanje trgovinskega protekcionizma, medtem ko je Obama pozval k nadaljevanju pogovorov s tibetanskim voditeljem Dalajlamo.

Obama pa se je v Aziji odzval tudi na neprijetno novico ministrstva za kmetijstvo, da lani devetinštirideset milijonov njegovih sodržavljanov ni imelo dovolj hrane za zdravo in aktivno življenje. Položaj naj bi se celo poslabšal, kljub vladnim programom, kot so boni za hrano in tako imenovane banke za hrano, kjer najrevnejši dobijo zastonj živila. V oči bode tudi podatek o prehranjenosti otrok, saj jih lani kar dobrih sedemnajst odstotkov ni imelo dovolj hrane. Obama je kot prvo nalogo njegove administracije pri tem vprašanju izpostavil rast zaposlovanja.

Odnose med Perujem in Čilem, ki jih obremenjuje dolgoletno mejno vprašanje, je dodatno zaostril vohunski škandal. Peru je pod obtožbo izdajanja vojaških skrivnosti čilski vojski aretiral letalskega oficirja. Predsednik Alan García je zato že odpovedal napovedan sestanek s svojo čilsko kolegico Michelle Bachelet in sosednjo državo obtožil ogrožanja suverenosti. Po pogovorih s svojim veleposlanikom v Peruju je Čile že zanikal kakršnokoli odgovornost in perujski odziv označil za pretiranega.

Amnesty International je egiptovske oblasti kritiziral zaradi nepopolne preiskave nesreče, ko je septembra lansko leto pod zemeljskim plazom umrlo več kot sto prebivalcev kairskega sluma. Prav tako naj ne bi bilo ugotovljeno, zakaj, kljub vedenju o grozeči nevarnosti, ni bilo ničesar narejenega za njeno preprečitev. Na pobočjih Kaira v enaki nevarnosti živi več tisoč ljudi, kar je že v svojem načrtu za razvoj mesta do leta 2050 ugotovila tudi vlada. Kljub temu pa še vedno ni navezala stikov z ogroženimi skupnostmi. Tem sedaj grozi dvojna nevarnost: poleg zemeljskih plazov, tudi možnost prisilne izselitve.

Prvega decembra, na dan boja proti aidsu, bo Latinska Amerika morebiti dočakala prvo poroko istospolnega para. Kot prva sta dovolj poguma zbrala dva Argentinca, sicer oba HIV pozitivna. Argentina je bila prva med tradicionalno katoliškimi južnoameriškimi državami, ki je leta 2002 omogočila registracijo istospolnih partnerstev. Ker pa sta se omenjena možaka želela tudi poročiti, je po njuni pritožbi sodišče odločilo, da imata enake pravice kot heteroseksualni pari. Poroka naj bi bila tako na istem matičnem uradu, ki je prvič zavrnil njuno zahtevo.

Zanimanje za stolček hrvaškega predsednika je do včeraj opolnoči, ko je potekel rok za vložitev kandidatur, izrazilo devetnajst osebkov. Neuradno je sicer zahtevanih deset tisoč podpisov podpore priložilo le trinajst kandidatov, največ Andrija Hebrang iz vladajoče HDZ. Sledil naj bi mu pretendent opozicijskih socialdemokratov Ivo Josipović ter neodvisni kandidat in dosedanji zagrebški župan Milan Bandić. Uradna kampanja se bo začela devetnajstega novembra, prvi krog volitev pa bo sedemindvajsetega decembra.

Tridnevni obisk v Sloveniji začenja grški predsednik Karolos Papulias. Z gostiteljem, predsednikom države Danilom Türkom, se bosta v medsebojnih odnosih dotaknila predvsem skromnega gospodarskega sodelovanja, kateremu bo namenjena tudi poslovna konferenca podjetnikov iz obeh držav. Več zakulisnih pogovorov se obeta glede integracije držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Grčija je v nasprotju s Slovenijo nasprotovala neodvisnosti Kosova, še vedno pa poteka tudi njen spor z Makedonijo. V zadnjem času so se pojavila namigovanja, da bi prav Slovenija utegnila posredovati pri pogajanjih glede poimenovanja Makedonije.

Evropski komisar za promet Antonio Tajani je napovedal prekinitev postopka proti Sloveniji zaradi vinjet. Pred tem je komisar večkrat zahteval znižanje tedenskih cen vinjet, še vedno pa meni, da šepa predvsem sistem obveščanja tujcev. Minister za promet Patrick Vlačič je že pozdravil Tajanijevo odločitev in jo označil kot pogoj za največji uspeh ministrstva v tem letu, koriščenje evropskih sredstev.

Dolenjska Civilna iniciativa za romsko problematiko, ki izstopa z do Romov neprijaznimi stališči, je opozorila na - po njihovem - nezakonito prodajo zemljišč Romom. Občinski svet Mestne občine Novo mesto je namreč oktobra sprejel sklep o prodaji zemljišč v romskih naseljih Šmihel in Ruperč, kar bi omogočilo legalizacijo črnih gradenj na omenjenih površinah. Ker naj bi bil sklep o prodaji v neskladju z občinskim statutom, iniciativa pričakuje njegovo razveljavitev.

Evropska komisija in Razvojni program Združenih narodov v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede v okviru tako imenovane serije predavanj Kapuscinski ob osemnajsti uri organizirata predavanji glavnega ekonomista Svetovne banke med leti 2003 in 2007 Francoisa Bourguignona z naslovom »Globalizacija in revščina« in klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj z naslovom »Klimatske spremembe v času večplastne krize«. Na dogodek vas vabi organizatorka, profesorica na FDV-ju, Maja Bučar:



O vlogi Svetovne banke in njenem vplivu na revščino po svetu smo govorili z ekonomistom Jožetom Mencingerjem, ki je dejal, da Svetovno banko...:



O dobrodelnosti Svetovne banke je Mencinger dejal sledeče:



Za konec je Mencinger takole okrcal dvoličnost tako Svetovne banke kot Mednarodnega denarnega sklada:



v Cafe Open se bo zvečer ob devetnajstih tematiziralo vprašanje pornografije. Dogodek je predstavila Barbara Rajgelj, sooblikovalka programa v Cafe Open:



OFF sta pripravila Tadej in Boris.