Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Uvodno predavanje DPU: Zdenko Kodelja (2679 bralcev)
Torek, 17. 11. 2009
DPU



Pretekli četrtek je Delavsko-punkerska univerza pričela z izvajanjem svojega tradicionalnega ciklusa predavanj, ki bo letos posvečen temi »Šola kot ideološki aparat ekonomije«. Otvoritveno predavanje, z naslovom »Izobraževanje: človekova pravica in javno dobro ali tržno blago?«, je imel filozof Zdenko Kodelja, verjetno najprodornejši mislec teorije in filozofije vzgoje pri nas.

Celotno predavanje je podalo nekakšen ABC aktualnega poseganja neoliberalne ekonomske doktrine na področje šolstva. Predavatelj je uvodoma analiziral politično-ekonomske okoliščine polpretekle zgodovine. Te so omogočile, da se je splošna pravica do izobrazbe, v Deklaraciji iz leta 1948 zabeležena kot ena izmed temeljnih človekovih pravic, nenadoma prelevila v dolžnost. Namreč dolžnost vsakega posameznika, da se naj izobražuje in s tem vlaga vase, v svoj »človeški kapital«, kakor se temu sedaj reče.

Če nam dediščina francoske revolucije in razsvetljenstva sporoča, da je znanje brez nadaljnjega samo na sebi vrednota, izobraževanje pa javna dobrina, saj omogoča formiranje razsvetljenega državljana, pa imamo odslej opraviti z neko drugo paradigmo. Za neoliberalce je namreč sámo vprašanje, ali je izobrazba javna dobrina, napačno. Pravo vprašanje pa se nasprotno glasi: ali javno izobraževanje priskrbi dobrine, ki so javno dobro? In odgovor je da, toda pod določenimi pogoji: izobrazba je javna dobrina, če je učinkovita, kar pomeni, če je profitabilna.

Takšna logika pa predpostavlja nek tihi obrat v sami percepciji izobrazbe, ki odslej postaja vse bolj zasebna dobrina, regulirana s strani gospodarskih mehanizmov trga, ne več države. V tem kontekstu pa ima znanje le še ekonomsko vrednost. To se pravi, da je reducirano na golo blago, ki se, tako kot vsako drugo blago, trži. »Človek pa je zreduciran na zaposljivo delovno silo, če je sploh zaposlen«, pravi Kodelja.

No, če je znanje razumljeno kot blago s tržno ceno, to pomeni, da šola kot izobraževalna institucija danes nima več avtonomije, temveč postaja vse bolj podobna podjetju. Tako se danes ne govori več o znanju kot takem, temveč o raznoraznih kompetencah, ki so na trgu delovne sile neposredno uporabne.

Cilj ni formiranje razsvetljenega državljana, pač pa formiranje posebne vrste človeka, homo economicusa, ki v vseh življenjskih okoliščinah preračunava in razmišlja o tem, kaj se mu bolj splača. Motiv in vodilo so najprej in predvsem osebni interesi in rentabilnost lastnih dejanj: če hoče zaslužiti, mora imeti dobro diplomo, če hoče imeti dobro diplomo, mora zanjo plačati in tako dalje. Trend, ki je zajel precejšnji del sveta, na žalost tudi Evropo, se kaže v treh vzporednih procesih: v managerski reorganizaciji šol, v vse večji profesionalizaciji, to je, poklicni usmerjenosti splošnega izobraževanja in v decentralizaciji šolstva.

Kako se učinki neoliberalizma kažejo pri nas? Tudi pri nas je moč opaziti vse večji poudarek na t.i. »vseživljenjskem učenju«, ki je vse bolj dojeto kot dolžnost in vse manj kot pravica. Ravno tako se kaže na kompetencah, pri katerih ni vprašanje, kaj je bistvo kompetenc, temveč: katere kompetence so bistvene. V zadnjih dokumentih o gimnazijah se, denimo, že govori o kompetencah. Še zlasti pa se ta učinek pozna na univerzi, z bolonjsko reformo na čelu, pri kateri že ime nakazuje, da v nji ne gre za vprašanje univerze. Prej gre za konstituiranje novega evropskega prostora, ki naj bi, kot vemo, omogočil mobilnost študentov v Evropi, obenem pa bil privlačen tudi za ves svet.

Kodeljevo predavanje se je zaključilo z refleksijo učinkov, ki jih ima opisana logika na raziskovalno in pedagoško delo profesorjev in drugih znanstvenih delavcev. Tudi na tem področju zdaj odločajo bibliometrični kazalci. Najvažnejši cilj znanstvenikov tako niso več znanstvena odkritja, temveč čim večje število objav v čimbolj uglednih revijah, ki prinašajo čim večje število točk. Prihodnost je videti mračna.

Ta četrtek, 19. novembra, ob 18. uri vas Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje Marka Kostanića, ki bo predaval o Univerzi v funkciji statusa quo. Predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku.

Poročilo je pripravila Ana Jovanović



Komentarji
komentiraj >>