23. novembra so se v glavnih predavalnicah fakultet ponovno zbrali študenti na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Reki in Puli ter pod parolo “Ne pristajamo na licitacijo pravic – enakost ni naprodaj” ponovno izglasovali blokado fakultete. Tokratna blokada je bila izvedena koordinirano in naenkrat. S ponovnim prevzemom kontrole nad fakultetami so študenti razbili upe državnih institucij, da je spomladanska blokada bila le mladostniški avanturizem ali zanos, kar so tako mediji kot državni birokrati uporabljali za diskvalificiranje študentskega gibanja za brezplačno izobraževanje. A zakaj morajo študenti ponovno v blokado? Ali spomladanska blokada ni izučila ničesar državne birokrate in njihove večne prisklednike medije?

Več nam bo povedal študent zagrebške univerze, Marko:



Ministrstvo za šolstvo je dalo svojim pooblaščencem v izdelavo novi zakon o visokošolskem izobraževanju, ki za zaprtimi vrati pripravlja predlog, a informacije o novostih v zakonu, ki so pricurljale v javnost, ne dajejo vtis spremembe smeri. Pri tem so izključili tako zainteresirano strokovno javnost kot tudi same študente, ki so spomladi jasno pokazali, da so politično zreli in nujni sogovornik. Kako komentirajo študenti napovedane spremembe zakona in kakšne so študentske zahteve smo še vprašali Marka:



Manipulacijam pa ni ne konca ne kraja. Tako se jemlje samo-izgrajenemu plenumu, ki je edini predstavnik študentske iniciative, legitimnost, da ne upošteva tako imenovane “tihe večine”, ki je proti blokadi. Pri tem se ne omenja, da se ta tiha večina pojavlja le na mestih, ki nimajo nobenega političnega učinka kot so spletni forumi, namesto, da bi se pridružili plenumu, ki je odprta forma politične akcije in na katerem imajo vsi možnost tako govoriti kot tudi glasovati.
Nekaj več o tihi večini nam bo povedal Marko:



Ker ideološki aparati ne jemljejo ne pogum ne vztrajnost študentski iniciativi, so državne institucije posegle za represivnimi aparati. Akademski prostori po definiciji ne dovoljujejo posega policije, zato so se nekatere fakultete odločile za privatne varnostne službe, ki imajo pooblastila legitimacije študentov in odrejajo kdo lahko vstopi v akademske prostore in kdo ne. Da so te privatne službe financirane iz javne blagajne, pa državne institucije ne vidijo kot problem. Tako so ravno te službe poskušale sabotirati zasedanje plenuma na Reki. O tem smo povprašali Evgena, študenta iz Reke:



Popolnoma drugačna zgodba se je odvila v Puli, od koder se nam javlja študent tamkajšnje univerze:



Marko nam bo še razložil metodo, ki so jo ubrali študentje univerz na hrvaškem:



Blokada se je izglasovala ob začetku novega študijskega leta. Kako so na politično akcijo gledali bruci reške univerze bo povedal Evgen:



In prihodnost: