Poročilo s predavanja DPU, 19.11.

19.11. je v sklopu ciklusa predavanj DPU »Šola kot ideološki aparat ekonomije« predaval Marko Kostanić, študent dramaturgije iz Zagreba.

Prvi del predavanja je bil posvečen refleksiji zasedbe Filozofske fakultete v Zagrebu letos spomladi, v kateri je Marko sodeloval kot aktivist. V pripravah na in med samo pettedensko zasedbo so se aktivisti srečevali s številnimi težavami in zapleti, med katerimi je predavatelj posebej izpostavil nerazumevanje medijev in nekatere ideološke pomanjkljivosti znotraj študentskega gibanja samega. Izvor obojega je prevlada liberalne ideologije v času tranzicije, ko liberalizem nastopa kot alternativa tako levi skrajnosti komunizma kot desni skrajnosti nacionalizma.

A ta moralna superiornost liberalizma ima svojo mračno, hrbtno plat - ekonomsko politiko. Ta pomeni privatizacijo prej javnega in družbenega premoženja ter ukinjanje v preteklosti že doseženih delavskih in socialnih pravic. Moralna razsežnost liberalne ideologije je le šminka, ki prekriva njeno dejansko ekonomsko politiko. Tako je poudarjanje individualizma in individualne odgovornosti le evfemizem za ukinjanje institucionalne solidarnosti in socialne varnosti, kjer se odgovornost za denimo brezposlenost ali revščino, čeprav imata ti sistemske vzroke, prenaša na posameznika.

V takšni splošni ideološki konstelaciji je študentski plenum le z izjemnimi napori ter z veliko mero politične inteligence in discipline lahko premagal lažne obljube uradne politike. Ta je na skrivaj in z drugim imenom poskusila vsiliti šolnine študentom, ki so se borili za brezplačno izobraževanje. Pokazalo se je, da z liberalnimi argumenti ni mogoče nasprotovati uvedbi šolnin, zato je bila ena izmed glavnih nalog plenuma intelektualna emancipacija od vladajoče liberalne ideologije.

Ta emancipacija je omogočila tudi enakovredno pariranje medijskim dezinformacijam in insinuacijam, da je plenum le podaljšek katere izmed levic parlamentarnih strank ali rezultat manipulacij komunistične kontinuitete. Tudi mediji namreč niso bili sposobni misliti politike izven okvirov strankarskih mahinacij in intrig.

V drugem delu predavanja je Kostanić analiziral nekaj primerov specifično tranzicijske verzije liberalizma, ki se konstituira na podlagi obsodbe in odmika od socialističnih ideologij in praks. Večinoma gre za idealistične mentalne akrobacije, ki povsem ignorirajo dejanske ekonomske in politične značilnosti socializma. S tem pa hote ali nehote zanemarjajo in prikrivajo tudi ekonomski kriminal tranzicije ter servilnost in neljudskost novih, demokratičnih oblasti. Podobno se dogaja tudi znotraj univerze, kjer so namesto marksizma mesto progresivnih in kritičnih teorij zasedle »cultural« in »performance studies«. Te vztrajajo na epistemološki razpršenosti in fragmentarnosti ter se ukvarjajo z življenjskimi stili, identitetami, seksualnostjo in kulturnimi praksami. V zadnji instanci pa dejansko le spontano kolaborirajo z vladajočo ideologijo. Njihovo slavljenje pestrosti življenskih stilov je le apologija konzumerizma in njihov metodološki individualizem le preslikava liberalnega individualizma. Individualizma, ki onemogoča racionalno materialistično analizo sistemske ravni politične ekonomije tranzicije.

Prihodnji četrtek, 26.11., ob 18. uri vas Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje Tadeja Trohe. Predavanje bo zasledovalo smisel zgodbe o štorkljah, ki nosijo otroke, v luči freudovske psihoanalize.

Poročilo je pripravil Primož Krašovec.