Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
POLITIČNO SKORUMPIRANA SLOVENIJA (3026 bralcev)
Sreda, 9. 12. 2009
tomazza



Danes je Mednarodni dan boja proti korupciji. Glede na zadnja v Državnem zboru sprejeta določila Zakona o preprečevanju korupcije, ki jih povzema tudi Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, je »Korupcija« vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se lahko s kršitvijo okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Kljub politično ideološkim nasprotjem pa sta obe glavni in prav tako s strani države požegnani komisiji za preprečevanje korupcije prav nič presenetljivo enotni v oceni, da se pogoji za boj proti korupciji na domačih tleh izrazito slabšajo.

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije tako v posebni izjavi ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji, Drago Kos, ugotavlja, da so se v zadnjih letih pogoji za preprečevanje korupcije v Republiki Sloveniji bistveno poslabšali predvsem zaradi nekaterih spremembah zakonodaje, pa tudi zaradi trenutno težje ekonomske situacije v državi, ki ustvarja še dodatne pogoje za porast korupcije. Državni zbor je po mnenju Draga Kosa za bujen razcvet korupcije na domačih tleh poskrbel predvsem z zakonoma o javnih uslužbencih in o političnih strankah ter o financiranju volilne kampanje.

Svoj političen lonček k mednarodnem dnevu boja proti korupciji je kakopak pristavil tudi Janšev poslanski vojščak in predsednik državnozborske komisije po zakonu o preprečevanju korupcije, Branko Marinič, katere zadnjo sejo včeraj sta sicer z obstrukcijo prekinila dva njena člana iz vrst koalicijskih partneric SD in DESUS. Politično preverjeno mnenje Branka Mariniča tako je, da je bila v boju proti korupciji Janševa Slovenija uspešnejša od Pahorjeve, kar pa ta ponovno utemeljuje s povsem političnimi razlogi.

SDS-ovsko videnje problema domače korupcije je tako omejeno predvsem na standardne koalicijsko-opozicijske boje. Za korupcijo sta kakopak kriva predvsem sedanja koalicija in vlada, ki ne prisluhneta opozicijskim zakonodajnim predlogom, s katerimi bi zagotovili javnost premoženja funkcionarjev in institucij javnega značaja. Naslednji dežurni krivec za ponoven porast korupcije na Slovenskem, kar sicer potrjuje tudi mednarodni indeks zaznavanja korupcije, ki ga vsako leto objavi organizacija Transparency International, pa je po mnenju Branka Mariniča prav predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, ki da se izogiba parlamentarnemu nadzoru.

Da se število obravnavanih korupcijskih dejanj v Sloveniji veča, sicer potrjuje tudi policija. Tako je ob razkritju nezakonitega izdajanja vozniških dovoljenj na eni izmed upravnih enot na območju Policijske uprave Koper, vodja Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije, Dušan Florjančič, postregel s podatkom, da je policija v prvih desetih mesecih letos obravnavala in s kazensko ovadbo zaključila 235 korupcijskih kaznivih dejanj. Od tega je preiskava kar 186 primerov stekla na podlagi anonimnih elektronskih prijav korupcijsko kaznivih dejanj preko državnega portala e-uprava.

Toda še največ o dejanskem stanju politično skorumpiranega duha na Slovenskem pove prav odnos dveh glavnih komisij oziroma organov za boj proti korupciji, ki sta jih ustanovila domača politika in država, njuno tekoče delo pa kakopak plačujemo davkoplačevalci. Komisija Državnega zbora po zakonu o preprečevanju korupcije in Protikorupcijska komisija sta namreč v ustavnem sporu. Kislo jabolko spora pa je sprememba poslovnika Državnozborske komisije, po kateri bi morala Kosova komisija v državni zbor redno dostavljati vse vložene prijave sumov korupcije. Drago Kos tej spremembi nasprotuje z ustavno pobudo pred ustavnim sodiščem, saj je prepričan, da se s to spremembo poslovnika skuša predvsem priti do občutljivih podatkov, ki bi lahko posameznim politikom omogočili, da se izognejo odgovornosti za storjena dejanja. Branko Marinič pa je zaradi neizpolnjevanja sprememb in dopolnitev poslovnika svoje komisije zoper Draga Kosa in njegovo namestnico Nadjo Žnidarčič Ferrari vložil ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja.

Čigav protikorupcijski prav je bolj prav, bodo tako odločala domača že tako preobremenjena sodišča. Tudi zaradi merjenja kurcev predsednikov ene in druge protikorupcijske komisije, pa bo tako preiskan in pravnomočno obsojen še kak primer manj. Toda tudi iz akademskih krogov opozarjajo, da smo šele nedavno sploh pričeli govoriti o nekaterih novih, a tudi na Slovenskem že dodobra uveljavljenih oblikah korupcije, še posebej v gospodarstvu. Tako profesor na fakulteti za varnostne vede mariborske univerze Bojan Dobovšek brez dlake na jeziku pojasnjuje, da je pri nas pač najmanj raziskano, a najbolj sporno področje, prav korupcija, ki se skriva v navezi med državo in zasebnim sektorjem.

Tako indeks zaznave korupcije v Sloveniji kot priložnostne izjave akterjev domnevnega protikorupcijskega boja pri nas potrjujejo predvsem, da na dotičnem področju ni velikih sprememb. Torej da domača republika še naprej ostaja politično skorumpirana država, v kateri se sicer o boju proti korupciji veliko govori, toda dejansko bolj malo naredi. Toda tako to v tej klientelistični in nepotistični žepni državi gre.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domačo politično skorumpirano državo v zobeh poskrbel Tomaž Z.



Komentarji
komentiraj >>