Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF OGROŽENIH POLITIKOV (2611 bralcev)
Ponedeljek, 14. 12. 2009
igorp



NAPOVEDNIK

Da je poklic politika v postmoderni demokraciji bolj pod udarom iracionalnih dejavnikov kot resnih anarhističnih gibanj, dokazuje zdaj že vsem znani primer napada na italijanskega playboya Silvia Berlusconija. Žrtvovanje dveh zob, nosu in ustnice je nedvomno majhna cena za uspešno vodenje moderne demokratične države. Morda je edina ironična stvar v celotni zgodbi dejstvo, da je za neposredne poškodbe kriva miniaturna replika milanske gotske katedrale.

Proti predstavnikom evropskih oblasti pa se je ponovno zarotila tudi tehnika. Tako je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu ponovno odpadel del stropa. Zaradi močnega dežja je namreč odpadlo petindvajset kvadratnih metrov stropa v zgradbi. Na srečo se je dogodek zgodil nekaj dni pred zasedanjem evroparlamentarcev. Že drugi tovrstni dogodek v zadnjem letu in pol pa nedvomno kaže na morebitne tragične posledice, ki bi se lahko zgodile, če bi bila dvorana polna. Proti politikom se je zarotilo tako gradbeništvo kot neuravnovešeni posamezniki, ki svojo nalogo kritika aktualne oblasti dandanes opravljajo še bolje kot kritični in anarhistični posamezniki. Kljub temu je bojazen, da bodo tovrstni dogodki še bolj pripomogli k izolaciji politikov od ljudi, na mestu.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki bo ustanovil posebno zavarovalnico, kjer se bodo politiki lahko življenjsko zavarovali.

OFF PROGRAM


Organizacija za varovanje človekovih pravic Human Rights Watch je Združene narode pozvala, naj njene enote prenehajo vojaško podpirati vojsko Demokratične republike Kongo pri njenih spopadih z ruandskimi uporniki. Problematična je namreč vojaška pomoč pri spopadih, v katerih prihaja tudi do večjih kršitev človekovih pravic. Vojska Konga naj bi med spopadi zakrivila poboje in posilstva civilnega prebivalstva, med krivci pa naj bi bile tudi enote Združenih narodov. Poziv organizacije je prišel le nekaj dni pred odločanjem Varnostnega sveta ZN, ki bo predvidoma podaljšal mandat mednarodnih sil v tej afriški državi. Kljub obtožbam pa ni pričakovati, da bi mednarodna skupnost prekinila vojaško misijo.

Rusija se sooča s še eno bombno grožnjo, ki za spremembo ni izpolnila svojega peklenskega poslanstva. Na plinskem vodu v Ingušetiji v smeri proti Armeniji naj bi odkrili eksploziv, zaradi katerega so posledično prekinili dobavo plina tej kavkaški državi. Nedvomen namig, da so tudi za to dejanje krivi islamski uporniki, je skorajda nemogoče preveriti. V Rusiji lahko za terorističnimi dejanji stojijo islamski uporniki, ni pa možno popolnoma izključiti niti domačih varnostnih sil, ki izpolnjujejo politično voljo Kremlja.

Če se je en plinovod začasno zaprl, pa so kitajske oblasti odprle svojo pipico do plina v Turkmenistanu. Z odprtjem plinovoda je Kitajska še povečala svoj vpliv na centralno Azijo. Plinovod je dolg več kot tisoč osemsto kilometrov, poteka pa od Turkmenistana preko Uzbekistana in Kazahstana proti Kitajski.

Podjetje Dubai World v lasti emirata Dubai iz združenih arabskih emiratov, ki je pred dvema tednoma razglasilo začasno nezmožnost plačevanja kreditov, je le dobilo pomoč. Podjetje je v preteklih letih pričelo z izgradnjo več megalomanskih gradbenih projektov. Ko je družba Dubai World oznanila, da začasno ne bo zmožna odplačevati nekaj deset milijard dolarjev težkih posojil, se je zamajal tudi svetovni denarni trg. Sedaj pa je na pomoč priskočil sosednji Abu Dabi, ki bo družbi posodil dobrih deset milijard dolarjev. V finančnih težavah zaradi nerentabilnih posojil na trgih jugovzhodne Evrope pa se je znašla tudi avstrijska banka Hypo Alpe Adria. Podobno kot v primeru Dubai World bo tudi Hypo rešen s pomočjo državnega denarja. Tako bosta dežela Bavarska in Koroška za rešitev insolventnosti banke namenila skupaj več kot milijardo evrov.

V danskem Koebenhavnu je spremljevalni protestni festival ob mednarodni konferenci o podnebnih spremembah več kot pester. Pred ministrstvom za obrambo ravnokar poteka protest, o katerem nam je več povedal Dan Glass:



Kljub pomanjkanju politične volje za večje družbene spremembe pa je Glass predstavil vsesvetovno podporo, ki so jo deležni protesti:



 

 

 

 

 

Na pogajanjih na mednarodni konferenci pa se je že zgodil večji preobrat, saj so se ta začasno ustavila zaradi držav v razvoju, ki so odstopile od pogovorov. Evropske države in preostali bogati svet želijo povsem spremeniti leta 1997 sprejeti Kjotski sporazum, v katerem bi povsem na novo definirali obveznosti glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Revnejše države, zbrane v skupini G sedeminsedemdeset (77), so se zaradi bojazni, da bi izgubile koncesije, umaknile iz pogajanj. Na mestu ostaja očitek, da želi bogati zahod onemogočiti gospodarsko rast držav v razvoju pod krinko skrbi za okolje.

V delu Katalonije so prebivalci na pravno nezavezujočem referendumu glasovali o neodvisnosti te španske pokrajine. Volitev se je udeležila slaba tretjina volilnih upravičencev, za neodvisnost pokrajine pa je glasovalo kar petindevetdeset odstotkov udeležencev. Glasovanje so organizirali prostovoljci in nekatere politične stranke, saj španska zakonodaja referendumov, ki jih ne razpiše parlament, ne dovoljuje. Predstavniki vlade so se od glasovanja in rezultatov že distancirali. So pa pobudniki referenduma nedvomno odprli bolečo rano Španije in secesijskih zahtev posameznih pokrajin, med katerimi najbolj izstopa baskovski boj za neodvisnost. Katalonija ima že sedaj visoko stopnjo avtonomije. Leta 2006 je sicer španski parlament potrdil nov statut Katalonije, ki ji prinaša še širšo avtonomijo, vendar na pobudo desne Ljudske stranke o ustavnosti statuta odloča špansko ustavno sodišče že tri leta.

Evropski parlament pod padajočimi stropi šentviškega tunela pričenja z zadnjim plenarnim zasedanjem, kjer bo glavna tema ocena polletnega švedskega predsedovanja Evropski uniji. Na dnevnem redu bo tudi obravnava proračuna za prihodnje leto. Gospodarstvo bo na splošno v ospredju parlamentarnega zasedanja, saj se bodo soočili s povečano brezposelnostjo in reševanjem le-te, Evropska komisija bo predstavila nadaljevanje lizbonske strategije, EU 2000, na tnalu pa se bodo znašle tudi države, ki kršijo maastrichtske kriterije. Pred parlamentarci bodo nastopili ruski borci za človekove pravice iz organizacije Memorial, ki bodo v sredo prejeli nagrado Saharov za svobodo misli.

Ob razgrnitvi dopolnjenega osnutka novega prostorskega načrta občine Ljubljana bo danes na Gospodarskem razstavišču odprta tudi razstava. Mestna oblast pričakuje, da bo v enomesečnem obdobju javne razgrnitve pripomb na načrt več kot tisoč. Ena od bolj perečih vprašanj pri novem prostorskem načrtu bo nedvomno status tovarne Rog, kjer danes domujejo različna združenja. Mestni svetniki bodo tako že danes obravnavali predlog projekta Centra sodobnih umetnosti – Rog, ki bo predvidoma zgrajeno v javno-zasebnem partnerstvu. Z Urošem Grilcem, načelnikom oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana, smo spregovorili par besed o ciljih projekta:



 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kljub temu se med in mleko v primeru Roga ne cedita. Kot opozarjajo današnji uporabniki prostorov tovarne Rog, prostor, ki ga bo mestna oblast revitalizirala, še zdaleč ni degradiran; tam namreč deluje več avtonomnih projektov in skupin, ki okrilja občinskih institucij ne potrebujejo. In ravno to je verjetno največja težava aktualne Jankovićeve oblasti. Avtonomne skupine tovarne Rog tudi opozarjajo, da na javno predstavitev projekta, ki bo v sredo, niti niso bile povabljene.



Komentarji
komentiraj >>