OFF NAPOVEDNIK

Avstralska vlada se je odločila, da bo omilila rigorozne varnostne ukrepe pri prometu s potniškimi letali, ki jih je sprejela kakopak po napadih na dvojčka 11. septembra leta 2001. Tako boste na letala tja spodaj lahko po novem nesli pletilke, komplete za urejanje nohtov, kovinski jedilni pribor, pribor za kvačkanje, teniške loparje in dežnike. Po besedah avstralskega ministra za transport, Antonyja Albaneseja, ravno takšni nedolžni predmeti odvrnejo varnostno osebje od tega, da bi iskali predmete, ki zares predstavljajo veliko tveganje.

Nove korekture varnostnega zakona v transportu naj bi potnikom zmanjšale neprijetnosti, ne da bi ogrozile njihovo varnost, zato Albanese nadaljuje z naslednjimi besedami: »Misel, da predstavljajo ščipalniki za nohte ali pletilke večjo grožnjo za varnost na letalu kot kovinske vilice pri obrokih, ne gre skupaj z zdravo pametjo«. Še vedno pa tudi v Avstraliji – vsaj, kar se tiče varnostnih ukrepov - ostaja marsikaj skregano z zdravo pametjo.

Poslušate in berete z zdravo pametjo skregan OFF Program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Ameriški predsednik Barack Obama je pravosodnemu in drugim ministrstvom naročil, da prevzamejo zapor v ameriški zvezni državi Illinois, kamor naj bi preselili del ujetnikov iz taborišča Guantanamo. Urnika za preseljevanje ujetnikov zaenkrat ni, saj kongres za ukrep še ni zagotovil sredstev. Zapor se nahaja 200 kilometrov od Chicaga in so ga zgradili za potrebe zvezne države leta 2001. V zaporu se trenutno nahaja  200 ljudi, ker pa si država zaradi finančne krize ne more privoščiti vzdrževanje 1600 celic, ga bo Zvezna vlada odkupila.

Del zapora bo prevzel Pentagon, pod katerega bo spadalo okoli 100 ujetnikov iz Guantanama, medtem ko bi radi še 200 ujetnikov iz tega taborišča razdelili po tujini in drugih ameriških zaporih. Obama roka za zaprtje taborišča do konca januarja leta 2010 ne bo izpolnil, a mu pri tem meče polena pod noge tudi kongres. Ta mu ne odobri denarja, ki bi bil potreben za zaprtje zloglasnega taborišča.

V Italiji so po letu in pol ponovno uvedli ministrstvo za zdravje, ki ga je sredi leta 2008 odpravil premier Silvio Berlusconi in resor prestavil v okvir ministrstva za delo, zdravje in socialno politiko. Takrat naj bi se to zgodilo zaradi finančne krize, sedaj pa situacija domnevno omogoča ponovno vzpostavitev samostojnega ministrstva za zdravje. Vodil ga bo dosedanji podsekretar za zdravstvena vprašanja, Ferruccio Fazio, vloga ministrstva pa bo usklajevanje javnega zdravstva, pri čemer se bo moral Fazio glede finančnih posegov posvetovati z ministrstvom za finance.

Umrl je ruski ekonomist tako imenovane 'šok terapije' Jegor Gajdar, ki je bil vodja izvajanja reform v 90. letih prejšnjega stoletja pod predsednikom Borisom Jelcinom. Zagovarjal je radikalen prehod Rusije iz planskega gospodarstva v tržno. Rezultat tega je bil hiter propad številnih podjetij in ogromna brezposelnost, zaradi česar je bil Gajdar med Rusi nepriljubljen. Leta 1992 je uvedel tržno ceno za večino blaga v ruskih trgovinah, s čimer oblast ni mogla več posegati v cene.

Na vrhu konference o podnebnih spremembah v Kopenhagnu so se pogovorom pridružili tudi ministri za okolje, kar je aktiviste vzpodbudilo k večjemu pohajanju proti sedežu vrha, to pa je po drugi strani povzročilo še večji policijski nadzor. Tako je policija nadzorne točke postavila na vseh mostovih in cestah, ki vodijo v Bella center, kjer srečanje poteka, sto ljudi pa je bilo pridržanih, ko so hoteli prebiti policijski kordon. Do samega centra naj bi se prebilo le okoli deset protestnikov. Medtem za danes protestniki napovedujejo, da bodo skušali vstopiti neavtorizirano. Sicer še ni bilo sprejetih konkretnih predlogov, pogajanja pa se bodo tekom tedna intezivirala, a pravno zavezujoče rešitve ni za pričakovati.

Govorili smo s predstavnikom indijske nevladne organizacije Centre for Science and Environment Pradipom Sahajem, ki se nahaja v Kopenhagnu in ima dostop do Bella centra. Prosili smo ga, naj predstavi dogajanje znotraj konferenčnega centra in potek pogajanj:



S Sahajem smo govorili tudi o protestih, ki se odvijajo v Kopenhagnu ter o reakciji in ravnanju danske policije:



V Kopenhagnu se nahaja tudi sodelavka Radia Študent Romana Zajec, ki je posnela predavanje znane aktivistke in novinarke Naomi Klein. Klein je na spremljevalnem delu konference, na Clima forumu, takole predstavila pravi problem konference v Kopenhhagnu:



Mimogrede, na tem forumu so podelili nagrade v narekovajih za najbolj agresivne lobiste na konferenci in zmagala je korporacija Monsanto.

Gvinejski polkovnik Toumba Diakite je priznal, da je na začetku decembra ustrelil vodjo hunte Moussa Dadisa Camaro. Od takrat je Toumba Diakite tudi na begu, Camaro pa so odpeljali na zdravljenje v Maroko in še ni bil viden. Diakite ga je domnevno ustrelil v vrat, medtem ko ga je Camara s svojo ekipo prišel aretirati v vojaško bazo Koundara. Po besedah Diakite so ga hoteli aretirati zato, ker je izrazil skrb zaradi aretacij opozicijskih predstavnikov in pa masakra, ki ga je hunta nad opozicijskimi protestniki izvedla v Conakryju. Za ta masaker sta mednarodne kritike doživela tako Camara kot Diakita.

Predstavnika Rdečih Kmerov, Nouna Chea, ki je bil v skladu z režimom Rdečih Kmerov brat številka dve - torej takoj za Polom Potom -, je posebno sodišče Združenih narodov v Kambodži uradno obtožilo za genocid. Ideologu Rdečih Kmerov, ki so državo preoblikovali z idejo maoizma o agrarni utopiji, očitajo pokol Vietnamcev in pripadnikov etične manjšine muslimanskih Čamov med leti 1975 in 1979, ko so Rdeči Kmeri harali pa Kambodži. Gre za prvi primer obtožbe genocida pred tem sodiščem, sicer pa je sodišče kot prvemu predstavniku Rdečih Kmerov začelo soditi Kaingu Gueku Eavu, ki je vodil zapor Tuol Sineg, kjer je bilo ubitih  15.000 ljudi. Razsodba za Eava naj bi bila znana na začetku prihodnjega leta.

Premier Borut Pahor zaenkrat še noče komentirati obtožnega predloga zoper ministra za okolje in prostor Karla Erjavca, ki ga je v zvezi z nakupom oklepnih vozil osem krat osem podala skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala zaradi nevestnega dela. Pahor naj bi komentar podal, ko bo seznanjen z vsemi podrobnostmi, saj po lastnem mnenju sedaj nima zadosti podatkov. Odziv premiera bi se lahko zgodil že na jutrišnji seji vlade.

Računsko sodišče je ljubljanski občini izreklo mnenje s pridržkom za poslovanje v letih 2007 in 2008. Nepravilnosti so ugotovili pri javnih razpisih in naročilih ter pri upoštevanju mestnega proračuna. Govorili smo s predsednikom računskega sodišča, Igorjem Šoltesom.



Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pod vodstvom predsednika Dušana Semoliča ministru za delo, družino in socialne zadeve, Ivanu Svetliku, izročila podpise v podporo k povišanju minimalne plače. Podpise so začeli zbirati nekaj dni pred delavskimi demonstracijami, ki so bile 28. novembra. Več o izročitvi podpisov nam bo povedal Semolič.



Kako pa je potekal razgovor z ministrom za delo, družino in socialne zadeve, Ivanom Svetlikom?



Okoljska akademska mreža jutri od devete ure zjutraj do treh popoldan v prostorih Fakultete za družbene vede organizira interdisciplinarno razpravo z naslovom 'Okoljska streznitev ob energetski realnosti – ali jo potrebujemo?'. Na razpravi bodo prisotni poznavalci določenega segmenta energetike v Sloveniji, gre pa za premislek na strateški in konceptualni ravni kam in kako naprej na področju energetike v Sloveniji v luči strukturnih sprememb. Govorili smo z predstavnikom skupine Okoljska akademska mreža Andrejem Lukšičem.



Državni zbor se soglasno strinja z novelo zakona o volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, po kateri se osmi poslanec v Evropskem parlamentu iz Slovenije določi na podlagi volitev v to institucijo junija letos. Osmega slovenskega poslanca predvideva dodatni protokol Lizbonske pogodbe, ki rahlo spreminja število poslancev iz posameznih držav članic Evropske unije v Evroparlamentu. Tako bo osma poslanka v Evroparlamentu iz Slovenije članica Slovenske demokratske stranke, Zofija Mazej Kukovič, in bo zastopala Evropsko ljudsko stranko. Debata pa je tekla tudi okoli tega, ali naj ima do nastopa funkcije evroposlanke Kukovičeva – to je ob podpisu dodatnega protokola - status opazovalke, medtem ko bi ji plačo zagotavljal nacionalni parlament, kjer poslanci niso bili enotnega mnenja.